Na Pošti spet vre

Sindikat poštnih delavcev KS 90 je po burni pomladi spet na nogah. Pošta ga je maja izločila iz pogajanj o spremembi kolektivne pogodbe, predsednika Saša Gržiniča pa opomnila pred odpovedjo. Tokrat je sprožila gnev zaposlenih s spornimi razpisi za prosta delovna mesta. Na Zavodu za zaposlovanje RS so objavljeni trije razpisi za tri prosta mesta: pismonoše, voznika in pomožnega delavca. Znanje slovenskega jezika je zahtevano zgolj pri zadnjih dveh.

Hkrati je Pošta razpise objavila tudi na portalu srbskega zavoda za zaposlovanje – razlika je zgolj v tem, da tam znanje slovenščine ni zahtevano za nobeno delovno mesto. Sindikat je zaradi spornih oglasov upravi Pošte Slovenije poslal dopis, v katerem pričakuje, da bodo razpise dopolnili »z zahtevo po aktivnem znanju slovenskega jezika«. Pošta Slovenije se je na pritožbe sindikata odzvala z dopisom, v katerem ugotavlja, »da se slovenska podjetja v zadnjem času srečujejo s pomanjkanjem primernih kadrov«, v tej ustanovi tako najbolj pogrešajo zaposlene v dostavi. Premajhen odziv na trgu delovne sile naj bi Pošto Slovenije prisilil v zaposlovanje tujih državljanov – kot primera dobre prakse navaja podjetji Pipistrel in Akrapovič.

Pred očitki, da se za omenjena delovna mesta ne zahteva znanje slovenskega jezika, pa se na Pošti branijo, da niti zakon o zaposlovanju in delu tujcev niti interni akti ne določajo obveznega znanja slovenščine. Ne glede na pravno vzdržnost razpisa delavci vztrajajo, da »človek, ki ne razume jezika države, v kateri dela, se bo težko sporazumeval s sodelavci, z nadrejenimi in s strankami«. Po mnenju sindikata bodo zaradi nepoznavanja slovenskega jezika težave nastale tudi med samim delovnim procesom, na primer pri vročanju, ki ga natančno določa slovenska zakonodaja.

Saša Gržinič, predsednik sindikata, se ne strinja z navedbami uprave Pošte Slovenije o težavah na trgu delovne sile, vzrok za pomanjkanje delovne sile vidi v slabih delovnih razmerah na Pošti. V sindikatu so prepričani, da »so ravno neurejene razmere vzrok velike fluktuacije, saj pošto zapuščajo tudi izkušeni kadri«.

Gržinič dodaja, da je očitno za vodstvo najpreprostejša rešitev, da najde delavce v tujini, namesto da bi popustilo pri zahtevah glede delovnih razmer in reorganizacije. Sindikat že dlje opozarja na neurejene delovne razmere. Zahteva spremembe kolektivne pogodbe, »ki bi pripomogle k zmanjšanju izgorelosti in boljši organizaciji dela«. Člani sindikata si želijo predvsem višjih dodatkov za zaposlene in ureditev delovnega časa po zgledu sorodnih dejavnosti, kot je recimo železniški promet.

Zvišanje osnovnih plač bo v središču novega kroga pogajanj med sindikatom ter upravo Pošte Slovenije. Socialni dialog se bo nadaljeval po 1. septembru, do takrat pa mora uprava pripraviti poročilo o vplivu že opravljenih sprememb na izboljšanje delovnih razmer.