11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kultura
Miriam Steiner Aviezer
Članica posebne komisije spominskega centra holokavsta Jad Vašema, ki podeljuje priznanja pravičnim med narodi. Ti ljudje so v času holokavsta tvegali življenje za reševanje Judov pred koncentracijskimi taborišči.
Miriam Steiner Aviezer (roj. leta 1935) je pred 2. svetovno vojno odraščala v Trebnjem, kjer je imel oče Bela Steiner lekarno, ki je bila tudi nekakšen družabni prostor, saj so v njej stranke razpravljale o radijskih in časopisnih novicah. Idilično življenje družine Steiner se je leta 1941 čez noč končalo. Petletna Miriam je tedaj z mamo Zoro odpotovala k stari mami v Karlovec, na poti tja pa so ju zajeli ustaši in ju poslali v zloglasno ustaško taborišče Stara Gradiška. Od tam ju je očetu uspelo spraviti nazaj v Slovenijo, a družino so kmalu zatem italijanski okupatorji poslali v taborišče Ferramonti. Po kapitulaciji Italije se je novembra 1943 pridružila partizanom in v njihovih enotah dočakala osvoboditev. Miriam, ki je bila najmlajša partizanka Judovske brigade, je po vojni diplomirala iz primerjalne književnosti, delala kot novinarka in pisateljica ter bila dejavna v slovenski in nato jugoslovanski judovski skupnosti. Leta 1971 se je preselila v Izrael in si tam s pisateljem Šmuelom Aviezerjem ustvarila družino.
Spomin na kalvarijo Judov v času holokavsta, na nedoumljive grozote koncentracijskih taborišč, ki jih je izkusila kot petletna deklica, je zaznamoval njeno življenjsko in poklicno pot. Na intimni ravni se je s spomini na to obdobje ukvarjala ob pisanju kratkega romana Vojak z zlatimi gumbi. V romanu, izšel je leta 1964 v Mladinini literarni izdaji Mlada pota, je grozote opisala skozi pogled otroka z imenom Biba. Osrednje mesto v njem zavzema pretresljiv opis nasilne ločitve deklice od mame in njunega ponovnega snidenja v koncentracijskem taborišču, ki pa se je spremenilo v moro, saj »šestletna Biba ni bila več otrok in mati ni bila več tista mati, ki jo je želela Biba videti,« je zapisala Steiner Aviezerjeva v romanu, kasneje prevedenem v angleščino, srbohrvaščino in hebrejščino.
Kasneje v življenju, po preselitvi v Izrael, je kot sodelavka dokumentacijskega, raziskovalnega in spominskega centra holokavsta Jad Vašem, ustanovljenega leta 1964, dokumentirala stotine podobnih, a na intimni ravni vedno znova pretresljivih pričevanj jugoslovanskih Judov in Judinj o njihovem trpljenju med 2. svetovno vojno. Postala je članica posebne komisije Jad Vašema, ki podeljuje priznanja pravičnim med narodi, in je kasneje iskala zgodbe ljudi, ki so v času holokavsta tvegali življenje za reševanje Judov, ki jim je grozilo koncentracijsko taborišče. Leta 2008 je izšla njena knjiga o hrvaških pravičnih, lani pa je založba ZRC izdala knjigo Slovenski pravični med narodi, v kateri je opisala zgodbe Slovencev in Slovenk, ki jim je Jad Vašem podelil priznanje pravičnega. »Pri tem delu si ne moreš privoščiti sentimentalnosti. Gre za delo, ki narekuje pogovore s pričevalci in iskanje dokumentov v arhivih. Ne zadostuje podatek, da je bil nekdo dober z Judi. Treba je dokazati njegovo pomoč Judom. Iskanje dokazov o ravnanju posameznikov je moje delo,« pravi klena 82-letna Steiner Aviezerjeva.
Prejšnjo sredo jo je predsednik Borut Pahor za njeno vlogo pri »ohranitvi spomina na slovenske heroje človečnosti, ki so Jude reševali pred holokavstom,« odlikoval z medaljo za zasluge. Odlikovanka pa je predsedniku ob tej priložnosti podarila knjigo o vladarju Judeje Herod the Great (Herod Veliki).
Z romanom Vojak z zlatimi gumbi ste se še pred selitvijo v Izrael v Sloveniji uveljavili kot književnica. V njem opisujete, kako so otroci doživljali holokavst. Vendar ste zgodbo postavili v nedoločljiv čas in v neimenovan prostor. Zakaj?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.