Bitcoin spet ruši rekorde

Bitcoin in njegovi bratje so privlačni zato, ker investitorji lahko ponudijo naložbeni produkt brez zakonskih obvez, ki ga je veliko vlagateljev pripravljenih kupiti

Kriptovalute so najbolj donosna in vroča naložba v zadnjem času. Tečaj bitcoina, ki je prva in zato tudi najbolj znana kriptovaluta, je recimo pred dnevi presegel 4000 dolarjev. Tudi tisti, ki so vanj naložili svoje evre, dolarje, funte, franke in druge klasične valute šele letos, se veselijo debelih dobičkov. Samo avgusta je pridobil 43 odstotkov. Povpraševanje po bitcoinu je po poročanju Financial Timesa začelo rasti, ko so zagonska podjetja začela zbirati denar s prvo javno ponudbo kovancev (ICO - Initial coin offering).

Zagonsko podjetje Tezos je pred kratkim prek množičnega financiranja (crowdfunding) zbralo več kot 200 milijonov dolarjev in je tako postalo največji tako imenovani ICO. Za 200 milijonov dolarjev je Tezos dobil 53.418 bitcoinov in 273068 etherjev.

Lucas Betschart iz švicarskega združenja bitcoin je za Neue Zürcher Zeitung razložil, da je zadnja rast tečaja bitcoina tudi posledica zanimanja tradicionalnih investitorjev, zlasti bank, ki so se do zdaj zanj komajda zanimali. Razvili so nove produkte, s katerimi so naložbe v bitcoin močno poenostavili.

Čeprav se je z razdelitvijo na dve valuti (na bitcoin in bitcoin cash) s 1. avgustom število virtualnih kovancev podvojilo, se tečaj bitcoina ni prepolovil, ampak še naprej močno raste. Danes je bitcoin kljub močnim nihanjem vreden več kot 30 tisoč odstotkov dražji kot pred petimi leti. V zadnjih dneh je prav tako prišlo do nihanja tečaja, zlasti pri bitcoin cashu. Ta posamezna nihanja kažejo, da veliko špekulantov poskuša z bitcoinom zaslužiti, zato hitro skačejo z valute na valuto. Skupaj se je vrednost kriptovalut kljub tem nihanjem povečala. To se je zgodilo tudi zato, ker so številni investitorji po razdelitvi bitcoina na dve valuti svoje bitcoine zamenjali s konkurenčnimi kriptovalutami, kot sta ethereum in ripple. Tečaj vseh kriptovalut se namreč dvigne, ko zraste tečaj bitcoina, ker se z vsemi alternativnimi kritovalutami trguje proti bitcoinu.

»Lastniki bitcoinov nimajo v lasti redkih kovin, energetsko bogate nafte, hranljive soje, rodovitne zemlje ali celo tulipanovih čebulic. Nimajo valut, kot sta evro ali dolar, ki sta zakonito plačilno sredstvo in ju upnik mora sprejeti za poplačilo dolga. Ne, lastniki bitcoinov nimajo niti nalepkic ali točk zvestobe. Bitcoini so torej res le lastninske pravice do številk.«

Kriptovalute so zdaj postale že tako pomembne, da so postale tema, o kateri razpravljajo v centralnih bankah. O njih manj razpravljajo zato, ker jih vidijo kot nadomestilo za klasične valute, ampak predvsem zato, ker jih uporabljajo špekulanti. Nemška centralna banka že skuša doseči, da bi morali ponudniki storitev z virtualnimi valutami delovati v skladu s predpisi za preprečevanje pranja denarja. Le tako je mogoče preprečevati pranje denarja in financiranje terorizma. Bitcoin je z 250 tisoč transakcijami na svetovni ravni kot plačilno sredstvo sicer nišna valuta.

Trenutno je na voljo 840 kriptovalut, katerih skupna vrednost se je v zadnjih treh tednih podvojila. Rast njihovih tečajev privablja vse več novih ponudnikov, kot je zagonsko podjetje Tezos. Zamenjava špekulativnih naložbenih produktov v nove primerljive instrumente spominja na sistem kotaljenja snežne kepe. Lucas Betschart razlaga, da bo sistem prve javne ponudbe kovancev (ICO) kmalu bolj reguliran. Podjetja, ki so brez obvez zbrala 200 milijonov dolarjev, lahko na srednji rok postanejo problem, saj večini takšnih zagonskih podjetij spodleti.

Zanimanja za zbiranje denarja prek prve javne ponudbe kovancev (ICO) je zdaj ogromno, priznava Christian Mäder iz Bitcoin News. Na podlagi objav v medijih ugotavlja, da je med številnimi projekti zbiranja denarja po sistemu ICO, ki so predvideni v jeseni letos, veliko vprašljivih in celo neresnih.

Bitcoin in njegovi bratje so privlačni zato, ker investitorji lahko ponudijo naložbeni produkt brez zakonskih obvez, ki ga je veliko ljudi pripravljenih kupiti. Čim bo tehnologija veriženja blokov (blockchain) in s tem ustvarjanje kriptovalut regulirano, bodo ti produkti postali veliko manj zanimivi. Svetovalec, ki je specialist za digitalizacijo in blockchain, je za Neue Zürcher Zeitung dejal, da sam zdaj ne bi več vlagal v kriptovalute.

»Lastniki bitcoinov nimajo v lasti redkih kovin, energetsko bogate nafte, hranljive soje, rodovitne zemlje ali celo tulipanovih čebulic. Nimajo valut, kot sta evro ali dolar, ki sta zakonito plačilno sredstvo in ju upnik mora sprejeti za poplačilo dolga. Ne, lastniki bitcoinov nimajo niti nalepkic ali točk zvestobe. Bitcoini so torej res le lastninske pravice do številk,« je januarja 2014 v Mladini pojasnil dr. Aleks Jakulin, računalničar, nekdanji profesor na univerzi Columbia v New Yorku, soavtor standardov PNG in JPEG-LS, lastnik družbe Ganxy s sedežem v ZDA.