Google, Facebook in Amazon je treba nacionalizirati

Tehnološka podjetja, ki nimajo konkurence, so prevelika, da bi lahko služila javnemu interesu

Tehnološke družbe, kot so Google, Facebook in Amazon, ki jim poslovni model omogoča, da služijo velike denarje in na veliko zbirajo podatke, ne proizvajajo stvari, kot so jih tradicionalna podjetja. Facebook povezuje uporabnike, oglaševalce in razvijalce, Uber ponuja povezavo med vozniki in potniki, Amazon med kupci in prodajalci. Kritična masa je tisto, zaradi česar so ta podjetja uspešna. Njihova značilnost je tudi, da so monopolisti. Google, Facebook in Amazon so na Zahodu najpomembnejši, v Guardianu piše Nick Srnicek.

Google je monopolist na področju iskalnikov, Facebook ima prevladujoči poloćaj med socialnimi mediji, Amazon na področju spletne trgovine. Vse tri družbe svojo moč širijo in pritiskajo tudi na klasična podjetja. To se bo v prihodnjih desetletjih še stopnjevalo. Na področju novinarstva Google in Facebook ustvarjata vedno višje dobičke od objave oglasov s pomočjo sofisticiranih algoritmov, časopisom in revijam oglaševalci uhajajo, zato je vse manj denarja za preiskovalno novinarstvo, nekateri znani časopisi so že ugasnili. Podobno se dogaja na področju trgovine, kjer Amazon vse bolj izpodriva tradicionalne trgovine.

Na področju novinarstva Google in Facebook ustvarjata vedno višje dobičke od objave oglasov s pomočjo sofisticiranih algoritmov, časopisom in revijam oglaševalci uhajajo, zato je vse manj denarja za preiskovalno novinarstvo, nekateri znani časopisi so že ugasnili.

Tehnološka podjetja hkrati zbirajo podatke, ki veljajo za nafto 21. stoletja, torej za surovino, ki je ključna za celotno globalno gospodarstvo. Vsaka povezava na platformi postane podatek, ki ga je mogoče zabeležiti in vstaviti v algoritem. V tem smislu so platforme edini poslovni model za gospodarstvo, ki temelji na podatkih. Do tega zaključka prihaja vse več podjetij. Platforme pogosto vidimo kot fenomen tehnološkega sektorja, v resnici pa postajajo vsesplošno navzoči v gospodarstvu. Najbolj očiten primer je Uber, ki je taksi službe spremenil v posel, ki poteka prek platforme. Siemens in General Electric, pomembni družbi 20. stoletja, razvijata na račiunalniškem oblaku temelječi sistem prodaje. Monsanto in John Deere, dve pomembni družbi za področje kmetijstva, iščeta rešitve, kako platforme vključiti v kmetijstvo in proizvodnjo hrane.

To povzroča probleme. Osnova platformskega kapitalizma je za preživetje pridobiti čim več podatkov. Ena rešitev je, prepričati ljudi, da čim dalj časa ostanejo na platformi. Mojster za spodbujanje odvisnosti od svojih storitev je Facebook. Druga rešitev je širitev možnosti za pridobivanje podatkov. Zaradi tega se Google širi na področje interneta stvari za potrošnike (Home/Nest), samovozečih vozil (Waymo), virtualne resničnosti (Daydream/Cardboard). Vsako novo področje, na katerega se razširi, je zanj nov vir podatkov in dodatna možnost za dosego prevlade nad konkurenti.

Nekateri so preprosto prevzeli manjša podjetja. Facebook je kupil Instagram, WhatsApp in Oculus, ko investira v internet na osnovi brezpilotnih letal, spletne trgovine in plačilne storitve. Rahzvil je celo orodje, ki posvari, ko kakšno zagonsko podjetje postane popularno in obstaja možnost, da ga lahko ogrozi. Google je prav tako eden največjih prevzemnikov podjetij. Tako nastajajo imperiji, ki so oblikovani tako, da poberejo čim več podatkov.

Tako pridemo do umetne inteligence oziroma strojnega učenja. V zadnjih nekaj letih je vsako večje platformsko podjetje investiralo v to področje. Več podatkov pomeni boljše strojno učenje, to pa privede do boljših storitev in več uporabnikov, ki prinesejo več podatkov. Googčle zdaj uporablja umetno inteligenco za izboljšanje ciljnega oglaševanja, Amazon jo uporablja za izboljšanje visoko dobičkonosnega računalništva v oblaku. Ko bo eno podjetje dobilo bistveno prednost pred tekmeci, si bo zagotovilo zelo močan položaj.

Googčle zdaj uporablja umetno inteligenco za izboljšanje ciljnega oglaševanja, Amazon jo uporablja za izboljšanje visoko dobičkonosnega računalništva v oblaku. Ko bo eno podjetje dobilo bistveno prednost pred tekmeci, si bo zagotovilo zelo močan položaj.

V preteklosti so bili naravni monopoli, kot so javne službe in železnice, ki služijo javnemu dobremu, primarno v javni lasti. To bi moralo veljati tudi za monopoliste digitalne dobe. S tem bi v javne roke vrnili nadzor nad svetovnim spletom in digitalno infrastrukturo, namesto, da jih prepuščamo zasebnim podjetjem, katerih glavni cilj je ustvarjanje dobička in prevlada. Če ne bomo prevzeli današnjih platformskih monopolov, tvegamo, da jim bomo prepustili nadzor nad osnovno infrastrukturo družbe 21. stoletja, svari Nick Srnicek.