1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura
Stefan Hertmans, književnik
Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma.
Njegovo pismo se morda danes zdi »staromoden« klic k oblikovanju Evrope vrednot, ki je v zdajšnji hektični in cinični družbi, prežeti z ideologijo in prakso neoliberalizma, neuresničljiva. Toda Hertmans trdi, da so to prava (miselna) »orodja« za spoprijem z izzivi, pred katerimi je današnja Evropa, to pa utemeljuje z analizami evropske družbe, ki se jim je kot profesor umetnostne kritike na Univerzi v Gentu v študijah in esejih posvečal več kot trideset let. V njih je denimo razčlenjeval sodobne oblike fundamentalizmov, pisal o glasbenikih Elvisu Costellu in Keithu Jarretu, umetniku Janu Fabru, med prvimi na nizozemskem govornem območju o Slavoju Žižku, o politični filozofiji prijateljice Chantal Mouffe in tudi o flamskem nacionalizmu in medijih. Opredeljuje se za socialista, »saj sem bil vzgojen v krščanski veri«, pravi.
V zadnjih letih, po terorističnih napadih v Bruslju in drugod po Evropi, se v zapisih posveča zlasti razmisleku o razlogih za krepitev skrajne islamistične misli na celini. Čez dva meseca bo v okviru mednarodnega projekta Re:creating Europe luč sveta ugledala njegova drama Antigona v Molenbeeku, torej v bruseljski četrti, ki velja za »valilnico« skrajnega islamizma. Lani je razmišljanja o tej problematiki predstavil na forumu, ki ga je na Dunaju pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice.
Vaše pismo Evropi je pravzaprav poziv vsem Evropejcem, naj ne poslušajo nekritičnih zagovornikov globalizacije, mnenjskih vodij in medijev, prerokov s prižnic in populističnih apologetov nacionalizma, ki želijo zaradi sebičnih, najpogosteje strankarskih interesov vrnitev v čas prevlade nacionalnih držav. Je poziv Evropejcem, naj mislijo s svojo glavo in poslušajo svoje srce, ko razmišljajo o boljši Evropi in jo pomagajo ustvarjati, pa o odnosu do sočloveka, tudi do beguncev z Bližnjega vzhoda. Gre za plemenit poziv, a nekako se zdi, da prihaja iz včerajšnjega sveta. Je mogoče na takšen način danes (še) nagovoriti sodobnega Evropejca?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.