Banka Slovenije išče mreže

Guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca je predčasno zapustil Biswajit Banerjee, glavni ekonomist Banke Slovenije, indijsko-ameriški državljan. Banerjee nam je povedal, da odhaja na delovno mesto v slovaško ministrstvo za finance, kjer je delo primernejše glede na njegove »aspiracije«. Tudi tam naj bi opravljal vlogo glavnega ekonomista. Mandat na Banki Slovenije bi mu sicer potekel januarja 2018, a mu Jazbec in svet guvernerjev niso mogli zagotoviti podaljšanja. Kljub temu je na svoje delo v Sloveniji ponosen, nam je zaupal. Poleg člankov, ki jih je napisal o Sloveniji, naj bi med drugim napisal več kot 10 govorov, ki jih je imel guverner Jazbec v tujini in Sloveniji.

V krajšem pogovoru, ki smo ga imeli z zdaj že bivšim glavnim ekonomistom Banke Slovenije, je med drugim omenil enega njenih trenutno pomembnejših projektov. Šlo naj bi za »rudarjenje podatkov« oziroma analize mrež ali povezav med podjetji in finančnim sektorjem v Sloveniji. Domnevno naj bi Banka Slovenije Slovencu Juretu Leskovcu, ki se na ameriški univerzi v Stanfordu ukvarja z raziskovanjem velikih družbenih omrežij, kot je Facebook, pred časom poslala večjo količino finančnih podatkov za vso državo.

Tako imenovano rudarjenje podatkov je resda zadnji trend med centralnimi bankami. Ena vodilnih na tem področju je britanska centralna banka, ki skuša s pomočjo Googlovih podatkov razvozlati razmere na angleškem nepremičninskem trgu in trgu dela. Banka naj bi celo v živo spremljala plačila hipotekarnih kreditov, zaradi česar naj bi bila sposobna zaznati krize »v trenutku,« ne pa šele, ko zberejo vsa uradna poročila. Nove pristope naj bi omogočila zadnja kriza, po kateri so evropski regulatorji začeli od bank zahtevati vse več statističnih podatkov, ki jih s klasičnimi metodami ni več mogoče razvozlati. Nekateri projekti so že deloma absurdni. Evropska centralna banka je denimo prejšnji mesec objavila analizo projekta, s katerim bi računalniki merili vpliv tiskovnih konferenc ECB na novinarsko poročanje. Merili naj bi celo, koliko je med novinarji »jastrebov« in koliko »belih golobov«.

V Slovenskem primeru pa se poraja vprašanje, zakaj Banko Slovenije sploh zanimajo slovenske finančno-gospodarske mreže in ali so v ZDA morebiti poslali večjo količino zaupnih podatkov na zakonit način. Iz Banke Slovenije so nam odgovorili, da so Leskovcu poslali podatke o slovenskem plačilnem prometu, ki naj bi jih pred tem anonimizirali: »Gre za novo metodo obdelave podatkov,« odgovarjajo iz centralne banke, »pričakujemo, da bo pomemben rezultat projekta identifikacija medsebojnih finančnih povezav med podjetji.« Čeprav so podatki anonimizirani, pa seveda v tako majhni državi, kot je Slovenija, verjetno ne bo težko ugotoviti, katere podjetniške mreže nadzorujejo slovensko gospodarstvo, še posebej, ker je Leskovec med najboljšimi v svetovnem merilu na tem področju. Uradno pa naj bi »Mapiranje teh medsebojnih povezav in združevanje informacij omogočilo merjenje verižnega učinka makroekonomskih šokov v podjetniškem sektorju,« razlagajo v Banki Slovenije.