Jelinčičev denar

Novinarji mednarodne organizacije OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project) so začeli razkrivati prejemnike nakazil iz t. i. azerbajdžanske pralnice denarja. Sodeč po njihovih ugotovitvah naj bi azerbajdžanski politični vrh preko štirih slamnatih podjetij denar med letoma 2012 in 2014 nakazoval tudi nekaterim evropskim opazovalcem njihovih parlamentarnih volitev. Med prejemniki sredstev so novinarji zasledili tudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Jelinčič je bil tedaj parlamentarec, član parlamentarne skupine prijateljstva z Azerbajdžanom. Tudi Jelinčič je v mednarodnih medijih volitve v tej državi hvalil kot »vzorne«.

Po poročanju Dela, ki je v preiskavi sodelovalo, je Jelinčič od enega slamnatih podjetij, podjetja Metastar Invest, prejel 32 tisoč dolarjev, torej okoli 25 tisoč evrov. Jelinčič je Delovim novinarjem dejal, da je denar prejel za ruski prevod knjige Ukana Toneta Svetine in da »je vse čisto … opravil sem svoje delo«. Eden osrednjih junakov v knjigi Ukana je namreč azerbajdžanski heroj Mehdija Husejnzadeja s partizanskim imenom Mihajlo. Toda Delovi novinarji izdelka – prevedene knjige v ruščino – niso našli.

Po naših informacijah Jelinčič knjige ni prevajal sam, ampak je bil zgolj posrednik. Delo je zaupal mladi prevajalki iz Rusije, s katero smo govorili; zaradi strahu nas je prosila, da njenega imena ne objavimo. Povedala nam je, da je ob posredovanju Jelinčiča prevedla vse delo, torej skupaj pet knjig, ki so izšle v slovenskem originalu, poznala pa je tudi skrajšano verzijo prevoda v ruski jezik, ki so jo v Moskvi prevedli na začetku sedemdesetih let.

Njeno delo naj bi trajalo skoraj dve leti, a kasneje v Azerbajdžanu ni izšlo zaradi zamenjav v njihovem ministrstvu za kulturo, nam je dejala. Čeprav je delo opravila, pa naj bi ji Jelinčič od obljubljenih 10 tisoč plačal zgolj 5000 evrov. »Del denarja je zadržal, češ da je prišlo do zamude pri prevajanju. Kasneje nisem več hotela imeti stikov z njim, prav tako se ne želim izpostavljati.« Jelinčiča smo vprašali, zakaj je prevajalki plačal le 5000 evrov od prejetih 25 tisoč, a nam je znal povedati le, »no, dejte no, bodite resni in ne jemljite vseh izjav resno«.

Ukano je Tone Svetina, tudi sam partizan, po lastnih besedah začel pisati, ko je našel dnevnik nekega nemškega vojaka, mrtvega poročnika gorskih lovcev. »Prebral sem ga in videl, da je tudi Nemec sovražil vojno, dojel njen nesmisel in hrepenel po miru. S tem so bila določena osnovna izhodišča za pripoved. Hotel sem napisati protivojni roman … vojna ukani vse človeštvo,« je dejal v enem izmed intervjujev sredi sedemdesetih.

Jelinčič je sicer ta teden odstopil od kandidature za predsednika države, češ da je Slovenija »skorumpirana, pokvarjena, gnila na vseh nivojih, vodijo jo čudni ljudje z uporabo vedno večje policijske, sodne in mentalne represije«.