Temnopolti in belopolti živijo v istih mestih, a v različnih svetovih

Nadvlado belopoltih v ZDA danes prej podpirajo gospodarske razmere kot podporniki Ku Klux Klana

Ko Chris Smiley govori o Detroitu, mesto imenuje »džungla«, kjer se »temnopolti streljajo kot živali«. Smiley (53 let), gradbenik, lastnik več najemniških hiš in volivec republikanske stranke, je belopolt in živi v predmestju Detroita Royal Oaku, natančneje v »vanilja predmestju«. To so predmestja, kjer so se v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja naselili belopolti prebivalci Detroita. Mnogi pravijo, da so takrat belopolti zbežali iz centra mesta, v die Zeit piše Milena Hassenkamp.

Smiley ni bil med njimi. Odraščal je v »vanilija predmestju«. Meje s centrom mesta, ki ga belopolti imenujejo čokoladno mesto, ker tam večinoma živijo Afroameričani, zelo nerad prestopi, čeprav živi od del, ki jih opravlja v centru mesta, tam ima tudi hiše, ki jih oddaja. Belopolti Smiley se ljudi iz centra mesta boji. Detroit je že desetletja razklan.

Pred 50 leti je v mestu v velikih rasnih nemirih v ZDA, ko so se spopadli Afroameričani, policisti in nacionalna garda, umrlo ducat ljudi. Takrat so se belopolti dejansko izselili iz mesta. Njihov beg, beli beg, je pomembno pripomogel k propadanju mesta. V Smileyjevih očeh se od takrat razmere tako rekoč niso spremenile.

Ni mogoče objaviti vsega, kar pove o temnopoltih. Z objavo pove le, da imajo v Detroitu rasizem proti belopoltim. Temnopoltim je lažje kot belopoltim, vendar svojih priložnosti ne izkoristijo. Dobijo vse možnosti za izobrazbo, lažje dobijo službo, a raje živijo od socialne pomoči, ker so leni, je za objavo pripravljen povedati belopolti prebivalec predmestja vanilija Smiley.

Podatki teh Smileyjevih besed ne potrjujejo. Raziskovalec revščine Dedrick Muhammad je za inštitut Coorperation for Enterprise Development raziskoval finančno stanje temnopoltih in belopoltih v ZDA v obdobju 30 let. Tako je ugotovil, da se je razlika med njihovimi prihodki nenehno povečevala, ob tem, da se tudi povprečni prihodki temnopoltih povečujejo. Za Detroit je njegova analiza pokazala, da je tam med temnopoltimi enkrat več brezposelnih kot med belopoltimi, bistveno več temnopoltih je revnih, kar pomeni, da zaslužijo manj kot 12.060 dolarjev na leto.

V Detroitu, ki naj bi bil slika celotne Amerike, je med temnopoltimi enkrat več brezposelnih kot med belopoltimi, bistveno več temnopoltih je revnih, kar pomeni, da zaslužijo manj kot 12.060 dolarjev na leto.

Detroit je besedah Dedricka Muhammada slika celotnih ZDA: Mesto je simbol za dezinvestitranje industrijskih območij v državi. Ko je Detroit postal črn, so se belci izselili, podjetja so preselila sedeže, s njimi se je odselil tudi davčni vir. Mesto je leta 2014 bankrotiralo. Veliko prebivalcev še vedno trpi zaradi posledic tega bankrota, ker mestu ni uspelo vrniti delovnih mest in ljudi. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je Detroit imel skoraj 2 milijona prebivalcev, zdaj jih je 700 tisoč.

Chris Smiley ima 17 avtomobilov. Pravi, da si v Royal Oaku to lahko privošči. Na drugi strani 8 milj so zavarovanja dva krat dražja, zato vsi prebivalci svojih avtomobilov ne zavarujejo. 8 milj je meja, kjer se začne center mesta, torej čokoladno mesto, kjer živijo Afroameričani. Smiley ima tam v lasti tudi več kot 30 hiš, ki jih oddaja. Cene stanovanj v Detroitu rastejo, vsaj v nekaterih delih mesta. Pred kratkim je mesto z okolico prišlo med pet najbolj rastočih stanovanjskih trgov v ZDA. Prihodki od najemnin tu niso manjši kot drugod, hiše pa so cenejše. To koristi lastnikom, kot je Smiley, ki upa, da bo srednjeročno lahko živel samo še od najemnin.

V Detroitu ima deset odstotkov več belopoltih kot črnopoltih v lasti vsaj eno hišo, čeprav je 86 odstotkov prebivalcev temnopoltih. Dedrick Muhammad pravi, da je to posledica davčne politike v ZDA. Politika z davčnimi olajšavami podpira tiste, ki več zaslužijo. Tistim z nižjimi prihodki je otežila nakup hiše tudi administracija prejšnjega temnopoltega predsednika Baracka Obame. Vlada vsako leto lastnikom hiš podari 229 milijard dolarjev. Večjo hišo kot imajo, večjo davčno olajšavo dobijo. Chris Smiley je eden od takšnih lastnikov. V Detroitu ljudi, kot je on, imenujejo »slumlord – gospodar revnih četrti«.

Prvi pogoj za odpravo neenakosti med belopoltimi in temnopoltimi je, pravi Muhammad, da država ugotovi, da je rasizem spodbudila gospodarska neenakost: danes navlado belopoltih prej podpirajo gospodarske razmere kot podporniki Ku Klux Klana.

V Detroitu ima deset odstotkov več belopoltih kot črnopoltih v lasti vsaj eno hišo, čeprav je 86 odstotkov prebivalcev temnopoltih. Dedrick Muhammad pravi, da je to posledica davčne politike v ZDA. Politika z davčnimi olajšavami podpira tiste, ki več zaslužijo. 

Temnopolti in belopolti v ZDA sicer živijo v istih mestih, a v različnih svetovih, pravi Muhammad. V Detroitu danes mnogi govorijo o renesansi, ker prihajajo zagonska podjetja, gradijo se spet hiše. Smiley dobiva naročila iz mesta, betonira nova parkirišča in tako služi. Muhammad pa opozarja, da temnopolti od tega ne bodo imeli tako rekoč nič. Belopolti se spet selijo v predele, kjer živijo Afroameričani. Do zdaj še ni videl načrta za razvoj mesta, ki ne bi vabil predvsem ljudi z višjimi prihodki in s tem po zakonu nuje izganjal ljudi z nižjimi prihodki.

Smiley se ne bi nikoli preselil v mesto, ker tam »vsak dan ustrelijo osem ljudi«. Zanj je to dejstvo in takšna dejstva dobiva na televiziji Fox News ali pa mu jih povedo prijatelji, kot je soseda Thany, ki vedno na vidnem mestu nosi orožje, ko v »čokoladnem mestu« pobira najemnino. »Temnopolti nikoli nočejo plačati,« trdi Smiley, »vedno najdejo kak izgovor«.

Po uradnih podatkih stopnja kriminala v Detroitu v zadnjih letih ni bistveno narasla. Lani sta bila umorjena 302 človeka. Detroit že dolgo ni več med najbolj nevarnimi mesti v ZDA. Tem podatkom belopolti, kot sta Smiley in Thany, ne verjamejo.

Ko se Smiley vozi po centru, ga kot belca z balkonov in teras osuplo opazujejo temnopolti. »Poglej jih,« pravi in upočasni vožnjo. »Ne vidijo radi, če se tu vozi kdo belec, najbrž ravnokar kradejo kovine iz obnovljenih hiš,« strese z glavo. »Tako je, kot pravi Trump,« pristavi. V Charlottesvillu, kjer je bil avgusta shod rasistov, so tudi demonstrirali ljudje, ki niso skrajneži, ampak samo nočejo, da se v ZDA pozabi zgodovina. Zgodovina je zgodovina. Sedanji predsednik Donald Trump kljub temu za Smileyja ni tak zgled, kot je bil Ronald Reagan. To je bil mož, ki je poenotil državo, pravi konservativec s pravimi republikanskimi vrednotami. Smiley na lanskih predsedniških volitvah ni glasoval za osebo Trumpa, ampak za republikansko stranko, ker je ta dobra za državo.