Konservativci zaprli razstavo o raznolikosti spolov

Med razstavljenimi deli so bile tudi umetnine velikanov brazilske umetnosti, kot sta Candido Portinari in Lygia Clark

V Braziliji so v kulturnem centru banke Santander v Portu Alegre mesec dni prej, kot je bilo načrtovano, zaprli razstavo o raznolikosti spolov (Queermuseum). Ta odločitev je bila sprejeta potem, ko so protestniki gibanje Svobodna Brazilija, ki so jih podprli evangeličanski kristjani, opozorili, da promovira bogokletstvo, pedofilijo in sodomijo, čeprav so bila med 263 razstavljenimi deli tudi dela velikanov brazilske umetnosti, kot sta slikarja Candido Portinari in Lygia Clark. Silas Malafia, eden glavnih evangeličanskih pastorjev, trdi, da so prestopili meje strpnosti.

Skupnost brazilskih umetnikov opozarja, da je protest nevarna cenzura v državi, kjer je 21 let vladala vojaška diktatura. Kurator razstave Gaudêncio Fidelis je za Guardian povedal, da je šlo za razstavo na temo identitete. »To je zastrašujoč trenutek v zgodovini Brazilije,« je pristavil.

Razstava je bila odprta skoraj mesec dni, preden so pripadniki skupine Gibanje svobodna Brazilija začeli s protesti. Gre za skupino liberalcev, ki zagovarjajo svobodni trg. Z demonstracijami so zahtevali odstavitev levičarske predsednice Brazilije Dilme Rousseff.

Na video posnetku, ki si ga je na spletu ogledalo več kot milijon ljudi, so eno od dveh razstavljenih slik umetnice Bie Leite iz serije »Istospolni otroci - Criança Viada« označili za »dejansko otroško pornografijo«. Otroci na njeni sliki so oblečeni, obtožbe, da promovira pedofilijo, so povsem neutemeljene, pravi Gaudêncio Fidelis. Sporočilo slike je po njegovih besedah trpinčenje in predsodki.

Tema slike, za katero protestniki trdijo, da je na njej upodobljena okrutnost, je dejansko delo o kolonializmu. Tudi delo Fernanda Barila »Križanje Jezusa Kristusa Boginja Šiva« so protestniki označili za bogokletno. Kurator je iz sporočila, ki ga je banka Santander objavila na spletnem omrežju facebook, izvedel, da so razstavo zaprli. »Iskreno se opravičujemo vsem, ki so se počutili prizadete zaradi katerega od del, ki je bilo del razstave,« so napisali. Pred odprtjem razstave je banka potrdila vsa dela, ki so bila razstavljena, pravi Fidelis.

Tudi delo Fernanda Barila »Križanje Jezusa Kristusa Boginja Šiva« so protestniki označili za bogokletno.

Gibanje Svobodna Brazilija zagovarja desničarska stališča, kot je sprejem manj stroge zakonodaje glede lastništva orožja. Kim Kataguiri, eden od voditeljev gibanja, pravi, da ni sporno, če liberalci, ki zagovarjajo prosti trg, napadejo razstavo umetnin, po njegovih besedah so pozvali k bojkotu, niso zahtevali cenzure.

K bojkotu so pozvali zato, ker je bil za promocijo okrutnosti, pedofilije in žalitev krščanske vere uporabljen javni denar, je razložil za Guardian. Tudi njegovi prijatelji, ki so istospolno usmerjeni, so ji nasprotovali, saj jih je prikazovala kot zverinska in agresivna bitja. »Brazilci so vedno zagovarjali krščanske vrednote, zdaj pa imajo pogum, da jih branijo pred glasno manjšino, ki nas napada,« pravi Kataguiri.

Podporniki razstave so organizirali protinapad, 34 tisoč jih je podpisalo peticijo za vnovično odprtje. »Mobilizacija je pomembna, ker kaže, da Porto Alegre noče biti nazadnjaška skupnost,« pravi študent prava in organizator facebook skupine Porto Alegre brez predsodkov Luciano Victorino. Alvaro Clark, sin pokojne Lygie Clark (na razstavi so bila tri njena dela), je prišel iz Ria de Janeira, da se je udeležil protesta. Njegova mama bi zaprtju nasprotovala, saj je »civilizirana Brazilija več kot to«.

Washington Post med deli, ki so bila za konservativne protestnike sporna, omenja škatlo hostij za obhajilo pri rimskokatoliških mašah, ki so bile označene z imeni spolnih organov, in sliko dveh otrok, ki namiguje, da je eden transvestit in eden istospolno usmerjen.

Marcel van Hattem, član parlamenta iz zvezne države Rio Grande do Sul in eden od vodij spletne kampanje proti razstavi, pravi, da zaprtje ni dovolj. Ker država banki Santander omogoča davčne olajšave, je bila razstava delno financirana tudi z javnim denarjem, zato bi morala davkoplačevalcem vrniti okrog 300 tisoč dolarjev.