Učiteljica zgodovina

Preden se je gradnja ljubljanske džamije začela, so minila desetletja spreminjanja možne lokacije za versko središče. Vseskozi so njeni gradnji nasprotovali skrajni desničarji, ki so se zdaj preoblekli v tudi tako imenovano »identitarno« gibanje, nastalo leta 2002 v Franciji. Gibanje zakriva rasizem in fašizem s pretvezo ohranitve lokalnih in narodnih identitet in kulturnih značajev, ki jim najbolj pretijo muslimani.

Slovenska podružnica identitarnega gibanja, Generacija identitete Slovenija, je na svoji Facebook strani objavila sliko treh moških, ki pred nastajajočo džamijo v Ljubljani držijo protestni napis: »Kaj bi rekel Herbard Turjaški?« Preden se o tem vprašamo tudi sami, si poglejmo, kdo je sploh bil ta možakar.

Herbard Turjaški (1528–1575) je bil kranjski politik in vojskovodja, ki je v slovenskem zgodovinopisju znan kot deželni glavar Kranjske ter kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine. Zaslovel je zaradi poguma v boju s Turki – a ne zaradi odmevne zmage. Leta 1575 je v bitki pri Budačkem umrl v boju in Turki so ga po smrti obglavili. Zmaga nad slavnim glavarjem Kranjske je bila za Turke pomembna, zato so Herbardovo glavo razkazovali v Istanbulu. Balzamirano glavo so njegovi sorodniki pozneje odkupili in jo na Turjaškem gradu spravili v skrinjo, ki je po 2. svetovni vojni izginila.

Rodbina Turjakov pa je za boje s Turki vseeno pomembna. Herbardov sorodnik, Andrej Turjaški, je bil leta 1589 imenovan za vrhovnega poveljnika Vojne krajine. Cesarski vojski je poveljeval tudi leta 1593 v Bitki pri Sisku, ko je vodil kranjske čete na utrdbo Sisek. Na strani Generacije identitete Slovenije dodajajo, da si je »Andrej prislužil vzdevek ’kranjski Ahil’ in ’strah Turkov’«, za zmago pa naj bi mu čestital tudi papež Klement VIII.

Zakaj se torej identitarci ne zgledujejo po zmagovalcu? Zakaj po Herbardu, ki so ga Turki obglavili? Kaj bi rekel Andrej Turjaški?

Na vprašanje, zakaj naj se zgledujemo po možeh, kot je bil Herbard Turjaški, so identitarci na svoji strani odgovorili: »Glede na nevarnost, ki jo predstavlja vdor islama v Evropo, je naša dolžnost, da se spomnimo na heroje naše zgodovine in njihovo mučeništvo. Naj nam bodo v vzor!« Dodajajo, da se moramo »pustiti voditi veri, zvestobi domovini in viteškemu idealu«, saj se bomo lahko tako »zoperstavili dednemu sovražniku«. Zadnja fraza je še posebej pomenljiva – četudi nadaljujejo, da so moderne vrednote v nasprotju z islamom, je slednji naš sovražnik po naravi. Je naš »dedni sovražnik«.

Kaj bi vseeno rekel Herbard Turjaški? Nemara bi vrle preučevalce slovenske zgodovine spomnil, da je prva in doslej edina džamija v Sloveniji stala v Logu pod Mangartom. Med 1. svetovno vojno so jo postavili Bošnjaki, ki so se z ramo ob rami borili s Slovenci za slovensko ozemlje, da bi se to potem čez desetletja tudi osamosvojilo in dalo domovino tistim, ki dandanes rovarijo proti muslimanom in džamiji.