Profesor za provizije

Kaj so temeljna, »kogentna« pravila mednarodnega prava, ki so nadrejena vsem ostalim?

Lahko si predstavljamo, da je predvsem v odnosih med državami odgovor na to vprašanje pogosto stvar interpretacije. Profesorji mednarodnega prava navadno naštevajo res jasne primere, kot so prepoved piratstva, genocida, suženjstva ali vojne. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je pred leti za »kogentno« pravilo mednarodnega prava recimo razglasilo mučenje, češ da je tisti, ki muči, tako kot pirat ali trgovec s sužnji sovražnik vsega človeštva.

Razprave o tem so dolge in zapletene, ne pa za dr. Miho Pogačnika, izrednega profesorja mednarodnega prava z Evropske pravne fakultete. Minuli teden je Pogačnika za komentar glede uresničevanja arbitražnega sporazuma prosila ekipa hrvaške televizije HTV. Pogačnik je novinarjem brez trohice dvoma dejal, da je arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ničen: »Kot profesor mednarodnega prava moram poudariti, da arbitražna razsodba sploh ne obstaja, je neobstoječa, ker so bila kršena kogentna imperativna pravila mednarodnega prava.«

Pogačnik, ki je izjavo dal v eni od svojih nepremičnin, v Opatiji, se je znal že v preteklosti dobro prodajati. V času vlade Janeza Janše in njenega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je bil Pogačnik eden najbolje plačanih svetovalcev v zgodovini države. Ko se je med letoma 2005 in 2008 kot vodja slovenskega dela ekspertne skupine s hrvaškimi kolegi pogajal o načinu določitve meje med Slovenijo in Hrvaško, je v povprečju zaslužil 10 tisoč evrov mesečno. Kljub izredno visokim honorarjem Pogačnik s Hrvaško nikoli ni sklenil nobenega dogovora, ministrstvo za zunanje zadeve pa je kasneje celo ugotovilo, da so bila njegova pogajalska izhodišča pripravljena nezakonito.

Morda sta Pogačnika prav spor z zunanjim ministrstvom in predvsem dejstvo, da ni bil več na njihovem plačilnem seznamu, leta 2010 vodila k nenavadno kritičnim trditvam, češ da je arbitražni tribunal »meddržavna organizacija naddržavne narave«, da arbitražni sporazum predstavlja »eklatantno kršitev veljavne zakonske norme« in da ga je vlada sprejela povsem »nezakonito«. Vse so se kasneje izkazale za napačne. Na srečo zunanjega ministrstva se Pogačnik zadnje čase ne ukvarja več toliko z mednarodnim pravom. Postal je zdravstveni svetovalec, ki največ posluje z mariborskim univerzitetnim kliničnim centrom (UKC).

Njegov Inštitut za raziskave v medicini, ki ga ima skupaj z očetom, nevrologom Tomažem Pogačnikom, je pri posredovanju storitev anesteziologov z Reke od mariborskega UKC v zadnjih dveh letih prejel 1,5 milijona evrov. Domnevno naj bi kar 70 odstotkov tega zneska predstavljala provizija. Poleg tega je njegovo svetovalno podjetje Iustica od UKC prejelo še 539 tisoč evrov za pravno svetovanje. Pogačnik je namreč s svojim sorodnikom, vodjem nabavne službe v UKC Maribor Petrom Weissensteinerjem, sodeloval pri pripravi projekta centralne cenovne evidence. Februarja letos so sicer policisti zoper Pogačnika, Weissensteinerja in bivšega vodjo UKC Gregorja Pivca vložili ovadbo na specializirano tožilstvo zaradi zlorabe položaja in nezakonitega posredovanja …