Boemsko življenje mladih v East Villageu

MGL v novo sezono z broadwayskim rock muzikalom Rent

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo novo sezono začeli 21. septembra ob 20.00 s premiero rock muzikala Rent, ki ga je Jonathan Larson ustvarjal skoraj sedem let. Zamislil si ga je kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème ter ga prepletel z avtobiografskimi elementi. Muzikal je sprva zaživel na newyorški off-Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, a se je zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Larson velikega triumfa svojega muzikala ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero leta 1996. Prva slovenska uprizoritev je nastala v režiji Stanislava Moše, ki je v preteklih letih v MGL že režiral nekaj uspešnih uprizoritev (Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka).

Čeprav se Rent navdihuje z nekaterimi najbolj prepoznavnimi trenutki iz velike Puccinijeve mojstrovine, pa ni ne sodobnejša verzija ne adaptacija omenjene opere, pač pa v prvi vrsti odgovor nanjo. La Bohème in Rent se začneta na božični večer, osnovni liki in prvo dejanje so si situacijsko precej podobni, potem pa se v Rentu zgodi le še nekaj podobnosti. La Bohème romantizira smrt, boemsko življenje slika kot romantično in poetično ter si ga hkrati ogleduje z distance, Rent pa življenje časti na veder način. Zgodbo o skupini mladih, med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom ter boemskemu načinu življenja, je Larson avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja. Sporočilo muzikala je kljub vsem preprekam, ki jih življenje postavlja na pot njegovim junakom, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. 

Zgodbo o skupini mladih, med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom ter boemskemu načinu življenja, je Larson avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.

"Rekli bi lahko, da Rent v mnogočem celo presega podžanr, imenovan rock opera, saj njeni definiciji nikakor ne sledi v celoti. Ohranja pravila v vokalni izvedbi in "predpisano" komorno zasedbo orkestra, stilno pa sega vse od soula, latino ritma, funka do gospela, a nenazadnje le ostaja v okvirih sodobne popularne glasbe, ki je vsekakor drugačna od tiste, ki je sicer značilna za tradicionalne muzikale. V glasbenem gledališču je bila vedno uspešna zlasti tista inovacija, ki je kreacijo uspela uveljaviti pri občinstvu. Larsonov največji dosežek na tem področju je bil brez dvoma naslavljanje širokega kroga ljudi, predvsem mlade generacije, in sicer s premišljeno mešanico tradicionalizma glasbenega gledališča in inovacije. Magičnost in moč Larsonovega Renta sta tudi v avtorjevi zamisli zasedbe, ki naj bi bila rasno in spolno raznolika. To dejstvo je pripomoglo, da je delo postalo kulturni fenomen, ki je po stoječih ovacijah premierskega občinstva prejelo tudi odlične ocene," je za gledališki list zapisala Tatjana Ažman.

Rent je izmed desetih nominacij za nagrado tony prejel štiri, prejel je štiri nagrade drama desk, tri nagrade obie, nagradi New York Drama Critics Circle in Outer Critics Circle ter nagrado drama league, posthumno pa je Jonathan Larson za svoje delo prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala dvanajst let, leta 2005 pa so po njej posneli odmeven film.

Nastopajo: Matic Lukšič, Filip Samobor, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Gruden, Voranc Boh k. g., Ana Dolinar Horvat, Lena Hribar, Gaber K. Trseglav, Jožef Ropoša, Urša Kavčič AGRFT, Metod Banko k. g., Uroš Buh k. g., Tilen Udovič k. g., Anja Möderndorfer k. g. in Katja Škofic k. g. ter glasbeniki Miha Petric/Miha Meglič, Jan Sever/Sanja Mlinar Marin, Davor Herceg/Nejc Škofic, Goran Rukavina/Aleš Avbelj in Žiga Kožar/Anže Žurbi. Prevajalec: Milan Dekleva, lektor: Martin Vrtačnik, dramaturginja: Petra Pogorevc, lektor: Martin Vrtačnik, glasbeni vodja: Miha Petric, koreograf: Žigan Krajnčan, korepetitor: Joži Šalej, scenograf: Christoph Weyers, kostumografka: Andrea Kučerová in oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos.