Referendum je bil nujen, ker ga ne bi smelo biti

Strankin paradoks

Viliju Kovačiču brez pomoči SDS ne bi nikoli uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o drugem tiru. Ta stranka je pri tem igrala ključno vlogo. Referendum je oglaševala na družabnih omrežjih, njeni člani so na stojnicah zbirali podpise, za referendum se je zavzel tudi predsednik stranke Janez Janša, vseskozi so ga propagirali tudi poslanci SDS.

»Slovenska demokratska stranka sprejetega zakona NE podpira, zato bomo pri zbiranju podpisov aktivno pomagali civilni iniciativi in vsem, ki zakonu nasprotujejo. Vabimo vas, da svoj podpis oddate tudi vi, zato objavljamo kratka navodila, kje in kako to najlažje naredite …« so sporočili spomladi. V SDS so imeli celo koordinatorko zbiranja podpisov Darjo Bučar, ki je bila ves čas dosegljiva za pomoč in različna vprašanja. Med poslanci te stranke se je najbolj izpostavil Ljubo Žnidar. »V SDS podpiramo referendum o drugem tiru,« je ponavljal. »SDS je številčno največja stranka v Sloveniji, in že če strnemo svoje vrste in jih pozovemo, naj gredo na upravne enote, tukaj ne bo težav,« je glede potrebnih 40 tisoč overjenih podpisov za razpis referenduma dejal maja.

Minuli konec tedna, ko je postalo jasno, da so volivci zakon podprli, pa je presenetljivo v prvem komentarju dejal, da so slabo udeležbo pričakovali, »saj bi morala o strokovnih stvareh in največjih infrastrukturnih projektih odločati stroka«. Ali v SDS računajo, da imajo volivci zgolj kratkoročni spomin?

Ne, je poskušal razložiti Žnidar, »po stroki sem gradbinec in na tem področju me nihče ne more obrniti, nobena politika, čeprav sem poslanec,« je bil odločen. »Morda sem bil narobe razumljen, hotel pa sem reči, da je zakon o drugem tiru nevaren, slab in škodljiv. Če bi politika postopek gradnje drugega tira peljala na ustaljen, strokoven način, referenduma niti ne bi bilo. Tako pa je moralo priti do referenduma, do katerega ne bi smelo priti, ker gre za vprašanja, o katerih mora odločati stroka,« je poskušal ponovno razložiti svoje mnenje.

Če torej povzamemo: ker bi o tem vprašanju morala odločati stroka, so v SDS podprli referendum, ki, povsem logično, ni uspel. Nas je pa ta retorična igra stala 3,3 milijona evrov.