Kje Cia novači vohune

Z globalizacijo so konference, ki jih organizirajo vohuni, postale običajna praksa, enako kot turnirje v golfu in tenisu jih organizirajo povsod, kjer je prava klima

Ob stopnjevanju napetosti med Iranom in ZDA, odkar je predsednik ZDA Donald Trump, je spletni medij ProPublica objavil zgodbo, kako je ameriška tajna služba CIA pred podpisom jedrskega sporazuma po svetu tajno financirala konference, katerih namen je bil iranske znanstvenike nagovoriti za pobeg iz države. Če bo Donald Trump umaknil podpis ZDA pod jedrskim sporazumom z Iranom, bo CIA spet organizirala več »konferenc« za pobeg iranskih znanstvenikov.

Pred desetimi leti je takšne konference organizirala na raziskovalnih organizacijah v tujini. Tako je iranske jedrske strokovnjake in profesorje zvabila v tujino, kjer so jih njeni agenti individualno prepričevali, naj zapustijo Iran. Udeležencem konferenc se o tem ozadju ni niti sanjalo. Z globalizacijo so lažne konference, ki jih organizirajo vohuni, postale običajna praksa. Tako kot turnirje v golfu in tenisu jih organizirajo povsod, kjer je klima za to ustrezna. Merilo za ocenjevanje pomembnosti konferenc tako ni samo udeležba dobitnikov Nobelove nagrade ali predavateljev z univerze Oxford, ampak tudi število vohunov.

Ameriški in tuji vohuni se udeležujejo konferenc z enakim razlogom kot vojska zbira vojake v revnih četrtih: so najboljša mesta za novačenje. Če na univerzi le enega ali dva profesorja zanima vohunsko delo, je na konferenci (o tehnologiji brezpilotnih letal ali Islamski državi) takšnih lahko ducat. »Vsaka tajna služba na svetu organizira konference, sponzorira konference, išče možnosti, da privabi ljudi na konference,« je za ProPublico povedal eden od nekdanjih agentov agencije CIA.

Ameriški in tuji vohuni se udeležujejo konferenc z enakim razlogom kot vojska zbira vojake v revnih četrtih: so najboljša mesta za novačenje. Če na univerzi le enega ali dva profesorja zanima vohunsko delo, je na konferenci takšnih lahko ducat.

»Pridobivanje je dolg proces zapeljevanja, pravi Mark Galeotti, raziskovalec na inštitutu za mednarodne odnose v Pragi in nekdanji posebni svetovalec britanskega zunanjega ministrstva. Prva stopnja je udeležba na enaki delavnici kot tarča. »Četudi z njo izmenjaš samo nekaj banalnosti, naslednjič lahko rečeš: Sva se srečala v Istanbulu?«

Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI je leta 2011 z naslednjim primerom posvaril ameriške akademike, naj bodo pazljivi pri konferencah: Raziskovalka prejme vabilo, naj pošlje znanstveno razpravo za mednarodno konferenco. Razpravo pošlje in ta je sprejeta. Na konferenci jo gostitelj prosi za kopijo predstavitve. Tako na njen prenosni računalnik namesti napravo, s katero brez njene vednosti presname vsako datoteko in podatkovni vir.

CIA je vključena v konference na različne načine: nanje pošilja svoje uslužbence, konference gosti na območju Washingtona, da vohuni lahko pridejo do akademskega znanja, organizira lažne konference, da pride do kandidatov za prebege iz sovražnih držav. CIA ima pregled nad napovedanimi konferencami po svetu in izbira tiste, ki jo zanimajo. Takšne konference vplivajo na politiko. Administracijo ameriškega predsednika Georga Busha so vohuni, ki so se jih udeleževali, recimo zmotno prepričali, da Sadam Husein v Iraku še vedno razvija orožje za množično uničevanje. »Naši vohuni in obveščevalci so ugotavljali, da so se iraški znanstveniki s področja kemije, biologije in redkeje jedrskih znanosti udeleževali mednarodnih simpozijev, je v spominih leta 2009 napisal nekdanji uslužbenec agencije CIA za boj proti terorizmu John Kiriakou. Predstavljali so znanstvene raziskave, poslušali so predstavitve drugih udeležencev, si delali zapiske, se vračali v Jordanijo, prek katere so lahko potovali nazaj v Irak.

Takšne konference vplivajo na politiko. Administracijo ameriškega predsednika Georga Busha so vohuni, ki so se jih udeleževali, recimo zmotno prepričali, da Sadam Husein v Iraku še vedno razvija orožje za množično uničevanje.

Gene Coyle, ki je delal za agencijo CIA od leta 1976 do 2006, pravi, da je na konferencah, ki jih na Dunaju organizira Mednarodna agencija za jedrsko energijo na temo, kot je hidrologija izotopov ali jedrska fuzija, na hodnikih najbrž več agentov tajnih služb kot znanstvenikov. Ker tajna agencija ne more poslati kogar koli, saj se znanstveniki med seboj poznajo, poišče ustreznega profesorja, ki sodeluje z znanstveniki. Ko vidijo, da bo na Dunaju konferenca, rečejo: »Gospod Smith te konference bi se morali udeležiti«. Gospod Smith pove, da se je bo udeležil in jim sporočil, s kom se je pogovarjal, ne bo šel mimo, če bo srečal Iranca. Če pa odgovori, da bi se konference rad udeležil, a univerza nima denarja za plačilo letalske vozovnice, mu jo bo plačala agencija.

Agenti profesorje novačijo na konferencah tudi tako, da se jim predstavljajo kot lažni poslovneži. Znanstvene konference so postale tako lovišče za agente tajnih služb, da je ena največjih skrbi vohunov agencije CIA, da bi novačili istega znanstvenika kot kolegi.