Kje ste, promotorji prodaje Mercatorja?

Skupina Agrokor je lani ustvarila 1,5 milijarde evrov izgube, je ta teden v Zagrebu sporočil Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade za koncern. Razkril je tudi, da leta 2015 skupina Agrokor ni zaključila s 148 milijoni evrov dobička, kot je trdil Ivica Todorić, ampak s 486 milijoni evrov izgube. Pod črto naj bi imela celotna skupina danes skoraj dve milijardi evrov negativnega kapitala. Vodstvo podjetja, ki ga je zaradi finančnih malverzacij Ramljak kazensko ovadil, naj bi bilo odgovorno za kar 757 milijonov evrov računovodskih nepravilnosti, od česar naj bi bilo približno 140 milijonov evrov dobesedno ukradenih s posebnega računa.

Kaj danes menijo lobisti in PR-podjetja, ki so pred leti slovensko javnost in novinarje prepričevali o nujnosti prodaje Mercatorja Agrokorju? Ki so govorili, kako napreden je ta, kakšna visoka kultura poslovanja je v njem, kakšen napredek bo za Mercator, ko ga bo prevzel Agrokor? Kaj menijo tisti, ki so trdili, da Mercator zaradi svojega poslovanja in dolgov sam ne more preživeti?

Ključno formalno odločitev o prodaji je sprejel tedanji predsednik uprave banke NLB Janko Medja. Ta si je sprva prizadeval postati Mercatorjev finančni direktor, ker mu to ni uspelo, pa je bil imenovan za člana nadzornega sveta banke NLB. Od tam se je nato ekspresno zavihtel na vrh banke. Medja je sicer prišel iz banke Unicredit, ki ji je bilo veliko do tega, da bi rešila posojila, ki jih je odobrila Agrokorju, zato se je treba vprašati, ali ni vseskozi delal v interesu NLB ali Unicredita. Toda sam ni prišel na tako visok položaj. Imel je podporo v tedanjem finančnem ministrstvu, ki ga je vodil Janez Šušteršič.

Zasluge za to, da je Slovenija tedaj Mercator prodala Agrokorju, lahko pripišemo še lobistu, nekdanjemu lastniku Diners Cluba Slovenija Tomažu F. Lovšetu pa finančni družbi Alta, kjer sta imela ključno besedo Dean Čendak in Zvone Taljat, (ne)uradno je novinarje prepričevalo PR-podjetje Propiar, uradno pa lobist Miloš Čirić.

Ta pravi, da ne verjame uradni reviziji poslovanja Agrokorja, ki jo je opravila hrvaška vlada, in je še vedno prepričan, da je bila prodaja Mercatorja dobra poteza. Razlog naj bi bila t. i. ekonomija obsega. »Res me preseneča, da zdaj tem revizijskim hišam verjamemo, če se spomnimo, kako so ovrednotile slovenske banke,« pravi. Glede svojega lobiranja za prodajo Mercatorja dodaja, da je imel v tistih letih lahko delo. »Slovenija je sama prodala Mercator, ker nas je k temu silila trojka. Zato se ni bilo treba preveč truditi, ker so odlično delo opravili že Evropejci. Ta prodaja se je izvršila pod velikim pritiskom EU in jo je v končni fazi odobrila vlada,« vztraja Čirić in še naprej verjame Todoriću in njegovim izjavam o tem, da gre pri vsem skupaj zgolj za napad hrvaške politike na Agrokor. Za krajo njegove zasebne lastnine.

Skratka, hrvaška vlada naj bi se zavestno odločila, da uniči večji del svojega gospodarstva in ga razproda tujim skladom? Res so zviti, tile naši južni sosedje.

Karkoli že se gredo na Hrvaškem – ni dvoma, da bi šlo Mercatorju brez te »ekonomije obsega« bolje. Čirića je torej Agrokorjeva izguba presenetila, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa meni drugače. »Agrokorjeva izguba me ni presenetila,« je rekel in ponovil, da »ne bomo dovolili, da se ta kriza kot nalezljiva bolezen prenese tudi na našo stran; na naše kmete, na živilsko industrijo. Zato verjamem, da bomo ob vsakih takih poskusih aktivirali vsa možna sredstva, da to preprečimo.« Prej ali slej bo to seveda pomenilo sanacijo napake, recimo odkup kontrolnega, 25-odstotnega deleža od kakšne ruske banke, ki bo čez nekaj mesecev zasegla Mercator.