Afganistanske rudnine so za Trumpa velika poslovna priložnost

Potem ko že šestnajst let od vojne v Afganistanu služijo vojaške in z njo povezane družbe, ZDA zdaj načrtujejo, kako v tej državi kovati dobičke še z rudninami

V prvem tednu oktobra je minilo šestnajst let, odkar so ZDA začele vojno v Afganistanu. To je najdaljša ameriška vojna. Da bi upravičil prisotnost ameriške vojske in njene širitve, predsednik ZDA Donald Trump snuje načrt, da bodo ameriška podjetja zdaj še lahko kopala rude v z rudami bogatem Afganistanu, piše publicist Benjamin Dangl.

Trumpa so pritegnile zaloge železa, bakra, cinka, zlata, srebra, litija in drugih redkih kovin v ocenjeni vrednosti 1000 milijard dolarjev. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je to temo načel v enem od prvih pogovorov s Trumpom s poudarkom, da bi te zaloge bile velika poslovna priložnost za ameriška podjetja. »Sedimo na ogromnem bogastvu. Zakaj ga ne bi izkoriščala ameriška podjetja namesto Kitajske,« naj bi Gani maja na sestanku v Riadu povedal Trumpu.

Predsednik ZDA je ta predlog takoj pograbil in, kot je poročal New York Times, sklical sestanke z glavnimi svetovalci in visokimi uradniki, ki so odgovorni za rudarstvo in varnost. Na teh sestankih so se pogovarjali, kako služiti z afganistanskim rudnim bogastvom. Julija se je Trump sestal z Michaelom Silverjem iz družbe Američan Elements, ki je specializirana za uporabo redkih kovin v visokotehnoloških napravah. O tem predsedniku države svetuje tudi Stephen A. Fienberg, lastnik pogodbenega podjetja ameriške vojske DynCorp International. Ta družba, ki je po poročanju Washington Posta kršiteljica človekovih pravic, naj bi zagotavljala varovanje rudnikov na območjih pod nadzorom Talibov.

V Trumpove pogovore o izkoriščanju rudnin v Afganistanu je bil vključen tudi Erik D. Prince, ustanovitelj zasebne vojaške družbe Blackwater International. V kolumni v Wall Street Journalu se je maja zavzel za polno privatizacijo vojne v Afganistanu z »enotami zasebne vojske« in »hitrimi specialci in pogodbenimi silami«.

V Trumpove pogovore o izkoriščanju rudnin v Afganistanu je bil vključen tudi Erik D. Prince, ustanovitelj zasebne vojaške družbe Blackwater International.

Donald Trump ob tem nadaljuje pogovore tudi z afganistanskim predsednikom Ganijem. Septembra sta se sestala v beli hiši, kjer sta se po tiskovnem sporočilu sodeč pogovarjala, »kako lahko ameriška podjetja pomagajo hitro razviti z redkimi kovinami bogate vire v Afganistanu«. Strinjala sta se, da bi takšne pobude ameriškim podjetjem pomagale razviti materiale, ki jih potrebujejo za nacionalno varnost, hkrati pa bi zagnali gospodarsko rast v Afganistanu in ustvarili nova delovna mesta v obeh državah, so še navedli v tiskovnem sporočilu bele hiše.

Še vedno se širi tudi vojna v Afganistanu. Od leta 2001, ko so napadle Afganistan, so ZDA za to vojno in obnovo porabile 714 milijard dolarjev, kar je 3,9 milijarde dolarjev na mesec. V Afganistanu je zdaj 11 tisoč ameriških vojakov, avgusta je Trump ukazal napotiti v to državo dodatnih štiri tisoč vojakov. Republikanski senator Bob Corker, ki vodi senatni odbor za zunanje zadeve, napoveduje, da bo ameriška vojska ostala v Afganistanu še vsaj desetletje.

Ves čas v Afganistanu padajo tudi ameriške bombe. Prejšnji teden so jih letala ameriške vojske odvrgle največ v zadnjih sedmih letih, kakor je poročal NBC. V prvih devetih mesecih letos so ameriška letala v Afganistanu odvrgla 2353 bomb, kar je bistveno več kot vse leto 2015, ko so jih odvrgla 236. Aprila je ameriška vojska v Afganistanu po poročanju Guardiana odvrgla 11-tonsko bombo, ki j največja nejedrska bomba, ki jo je vojska ZDA kadar koli odvrgla.

Ves čas v Afganistanu padajo tudi ameriške bombe. Prejšnji teden so jih letala ameriške vojske odvrgle največ v zadnjih sedmih letih.

Z bombardiranjem se povečuje tudi število žrtev med civilisti. Do konca septembra letos je vojska ZDA v Afganistanu po podatkih OZN ubila 2640 civilistov, 5379 jih je bilo ranjenih. Naraslo je tudi število žrtev med otroki in ženskami. Sonali Kolhatkar, soavtorica knjige Bleeding Afghanistan (Krvaveči Afganistan) in sodirektorica Afgasnistanske misije za ženske, pravi, da so civilisti v Afganistanu ujeti med skorumpiranimi od ZDA podprtimi vojaškimi vodji v vladi in vojsko ZDA ter talibanskimi silami in Islamsko državo, ki se krepi. »Vojna tako rekoč ni izboljšala njihovega življenja in bo v prihodnjih letih povzročila še več nasilja,« opozarja.

Trumpa bolj zanima posel. Želi si izboljšati svoj imidž, pojasnjuje eden od virov blizu bele hiše. Zato išče poslovne kupčije.