Svobodnjak Strache bo odločal, kdo bo vladal v Avstriji

Leta 2000 je koalicija med avstrijsko ljudsko in svobodnjaško stranko povzročila šok, nova različica te koalicije bo, če bo oblikovana, enako resen problem, a manjše presenečenje

Ko je v Avstriji leta 2000 desničarska svobodnjaška stranka pod vodstvom pokojnega Jörga Haiderja, ki je v jeseni 1999 na volitvah zbrala 27 odstotkov glasov, vstopila v vlado z ljudsko stranko, so se vlade v Evropi in drugod po svetu odzvale s šokom in jezo. EU je proti Avstriji uvedla diplomatske sankcije. Evropski parlament je zahteval, da je Avstrijo treba izključiti, če nova vlada ne bo spoštovala evropskih načel. Izrael je z Dunaja odpoklical svojega veleposlanika. New York Times je pozval administracijo takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, naj ukrepa enako. Kljub temu je koalicija med ljudsko stranko in svobodnjaki preživela, dokler ni leta 2005 razpadla.

Letos, po 17 letih, je spet verjetna ponovitev takšne koalicije, saj sta ljudska in svobodnjaška stranka veliki zmagovalki nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev, v uredniškem komentarju piše Guardian. Tako kot drugod po Evropi ima politika v Avstriji nacionalne značilnosti, hkrati pa predstavlja tudi širšo evropsko politiko. Ne glede na to, kdo bo v njej, se bo nova avstrijska vlada pridružila vladam držav v Srednji in Vzhodni Evropi z močnejšimi nacionalističnimi stališči. Premik Avstrije na desno, ki sovpada z napetostmi med Katalonijo in Španijo, je hkrati opomin, da ima populizem v Evropi različne oblike, a je daleč od tega, da bi bil mrtev.

Premik Avstrije na desno, ki sovpada z napetostmi med Katalonijo in Španijo, je hkrati opomin, da ima populizem v Evropi različne oblike, a je daleč od tega, da bi bil mrtev.

Leta 2000 je EU dosegla, da se predsednik svobodnjaške stranke Jörg Haider sam ni mogel sodelovati v vladi, sedanjemu predsedniku svobodnjakov Heinzu Christianu Stracheju se tega ni treba bati, saj so desničarski populisti povsod postali sprejemljivi, Evropa pa je tako skregana, da za takšno skupno grajo ne bi več mogla doseči dogovora. Strache ve, da bo pri oblikovanju avstrijske vlade tisti, ki bo odločal, kdo bo vladal, v Frankfurter Rundschau piše Kordula Doerfler.

Svoje pogoje je že začel postavljati. »Potrebujemo pravične plače, razbremenitev, neposredno demokracijo,« pravi. Slogan njegove predvolilne kampanje je bil »Več pravičnosti«, seveda za Avstrijce. Nastopal je manj napadalno kot prej in ta strategija se mu je obrestovala. Volilni uspeh je dosegel tudi, ker obvladuje komunikacijo prek socialnih medijev. Tam skupaj s sodelavci predstavlja svet, v katerem bi morali Avstrijci biti vedno v strahu.

Strache ima na Facebooku več sto tisoč podpornikov. Sebastian Kurz o takšni podpori lahko le sanja.

Strache ima na Facebooku več sto tisoč podpornikov. Sebastian Kurz o takšni podpori lahko le sanja. Strache pravi, da je »60 odstotkov volivcev svobodnjakov glasovalo za program«, ker dobro ve, kako je Kurza prisilil, da je ljudsko stranko premaknil daleč na desnico. Dober razlog ima, da sebe vidi kot »vodilnega misleca«, Kurza pa ima za tistega, ki se mu »pozno posveti«.

Tudi po oceni Suddeutsche Zeitung bo Strache imel enako moč kot kancler, če bo njegova stranka v vladi. Postati si želi notranji minister, predsedniškega kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja pa bi rad spravil na mesto zunanjega ministra. Načrte mu lahko prepreči predsednik države Alexander Van der Bellen, ki lahko posamezne kandidate za ministre zavrne.