Pahor noče v brunarico

Pred leti je izbruhnila »velika« afera zaradi tako imenovane Titove brunarice, protokolarnega objekta pri petem jezeru v kompleksu Brdo pri Kranju. Leta 2003 je namreč vlada sklenila, da dodeli brunarico v uporabo predsedniku države Janezu Drnovšku. Postala je neke vrste neuradna rezidenca predsednika države, dokler niso nekateri mediji, predvsem Delo, Drnovšku očitali, da jo je uporabljal v zasebne namene.

Od tedaj je omenjena brunarica – tako kot predsednikova rezidenca – v slovenskem političnem prostoru tabu. Drnovšek je v brunarici še gostil tuje predsednike, tu in tam celo njegov naslednik Danilo Türk, Pahor pa se je uporabi brunarice odpovedal. Kot so nedavno pojasnili v njegovem uradu, naj bi namreč zgolj stroški vzdrževanja, brez upoštevanja nujnih obnovitvenih del, na leto znašali med 5000 in 7000 evrov.

A kot nam je pojasnila direktorica Javnega gospodarskega zavoda Brdo, Špela Munih Stanič, predstavljajo zgornje relativno visoke številke predvsem strošek električnega ogrevanja pozimi. Okoli 100 kvadratnih metrov velik objekt namreč ni izoliran in ga ogrevajo z električnimi pečmi, zato je predvsem v zimskem času »uporaba povezana z zelo velikimi stroški ogrevanja«, pojasnjuje Staničeva.

Če bi torej Pahor – oziroma naš bodoči predsednik države – brunarico uporabljal v toplejših mesecih, bi to lahko predstavljalo racionalno izrabo državne infrastrukture. Morda pa je največja težava, da v brunarici ni pretiranega udobja. Po podatkih geodetske uprave namreč v njej (zgrajena je bila leta 1970) ni fiksnega interneta, tudi ne kabelske televizije, prav tako ne priključka na kanalizacijsko omrežje. Je pač brunarica.

Je torej težava pomanjkanje novodobnega razkošja, ne pa predsednikova zaigrana skromnost?