Prvi minibus brez voznika

Družba Deutsche Bahn želi z minibusom za šest oseb v Nemčiji začeti dobo javnega prometa z vozili brez voznika

V Bad Birnbachu, manjšem kraju vzhodno od Münchna, od srede vozi prvi električni minibus brez voznika. Deutsche Bahn namerava po poročanju die Zeit s tem pilotnim projektom v Nemčiji uvesti javni promet z vozili brez voznika. Minibus, v katerem je prostora za šest oseb, vozi s hitrostjo 15 kilometrov na uro, povezuje pa železniško postajo s centrom kraja in termami.

Vozilo je razvilo francosko podjetje, javnosti so ga predstavili spomladi. Opremljeno je z laserskimi senzorji in kamerami, prek katerih zbira podatke. Te podatke uporablja za izračun poti. Čim se aktivira varnostni sistem, se vozilo ustavi. Vozila brez voznika nameravajo pri Deutsche Bahn v prihodnje v lokalnem prometu uporabljati predvsem na podeželju. Z njimi se nameravajo bolje prilagajati željam potnikov, z železniške postaje jih bodo vozili domov pred prag.

Nemški parlament je marca sprejel zakon, ki tudi v serijsko proizvedenih vozilih na javnih cestah dovoljuje uporabo tehničnih sistemov, ki vsaj začasno lahko prevzamejo krmiljenje vozila. Ta zakon je del načrtov nemške vlade, da Nemčija postane vodilni ponudnik avtomatiziranih sistemov za vožnjo.

Nemški parlament je marca sprejel zakon, ki tudi v serijsko proizvedenih vozilih na javnih cestah dovoljuje uporabo tehničnih sistemov, ki vsaj začasno lahko prevzamejo krmiljenje vozila.

Kitajski proizvajalec vlakov CRRC je po poročanju Berliner Morgenposta razvil samovozeči tramvaj. To ni edina inovacija. Namesto na tirih vozi na gumijastih kolesih po cesti po asfaltu, napaja se iz baterije. Novo vozilo je podobno transportnim vozilom, ki jih v tovarnah uporabljajo za prevoz materiala med skladišči in tekočim trakom.

Kitajski tramvaj dosega hitrost 70 kilometrov na uro, v treh vagonih se lahko pelje 300 ljudi. Proizvajalec ga bo kmalu podaljšal na pet vagonov, v katerih bo prostora za 500 potnikov. Baterija zadošča za 40 kilometrov vožnje, a polnjenje za nadaljnjih 25 kilometrov traja le 10 minut. Proizvajalec meni, da je nov tramvaj vozilo za javni promet v srednje velikih mestih, ki si ne morejo privoščiti gradnje tirov. Gradnja podzemne železnice vključno s tiri na kilometer stane med 50 in 90 milijonov evrov, cena garniture novega tramvaja pa je 1,9 milijona evrov.

V New York Timesu je svoje izkušnje z avtomobilom, ki ga je mogoče preklopiti na avtomatsko vožnjo, opisal David Leonhardt. Da je preklopil na avtomat, je potreboval štiri dni. Po podatkih zadnje ankete se 80 odstotkov Američanov boji peljati s samovozečim avtomobilom. Ko je Leonhardt sodelavki povedal, da službeno testira tak avtomobil, ga je vprašala, po katerih cestah se vozi, da se mu bo lahko ognila. Drug prijatelj ga je vprašal, če je mogoče vdreti v računalnike samovozečih avtomobilov.

Po podatkih zadnje ankete se 80 odstotkov Američanov boji peljati s samovozečim avtomobilom.

Samovozeči avtomobili močno vplivajo na psiho ljudi, saj želimo imeti nadzor. Raziskovalci Penn in univerze Chicago so izvedli poskuse, v katerih so udeležence prosili, naj izvedejo določene naloge. Njihove rešitve so primerjali z rešitvami, ki jih je naredil računalnik. Ugotovili so, da so ljudje imeli zadržke vnovič uporabiti računalnik, ki je naredil napako, zaupanja v ljudi, ki so naredili napako, pa niso izgubili. Ni jih motilo, da so ljudje naredili bistveno več napak kot ljudje. Enako je pri zaupanju v samovozeče avtomobile.