2. 11. 2017 | Družba
Nasprotniki splava ne smejo več protestirati pred vrati klinike
V Veliki Britaniji so začeli akcijo, da bi nasprotnikom splava onemogočili proteste pred vrati klinik
Tovrstni protesti so prisotni tudi v Sloveniji - dober primer je denimo skupina Božji otroci pred Ginekološko kliniko v Ljubljani.
© Borut Krajnc
V Londonskem okraju Ealing nasprotniki splava ne bodo smeli več protestirati pred kliniko Marie Stopes. Svetniki tega okraja so odločili, da klinika lahko vzpostavi zaščitno območje, kjer nasprotniki splava ne bodo več smeli protestirati. Po poročanju Guardiana je 113 poslancev parlamenta, med katerimi je tudi vodja laburistov Jeremy Corbyn, podpisalo pismo za vzpostavitev enakih zaščitnih območij pred klinikami, ki opravljajo splave, po vsej Veliki Britaniji. Klinike same pa istočasno iščejo rešitve, da bi lahko na podlagi zakonodaje o nesocialnem vedenju izpred vrat odstranile nasprotnike splava.
Aktivistka Bunny Veglio razlaga, da je pred 30 leti protestirala s transparentom »odstranite vaše rožne vence z mojih jajčnikov«. Ne more verjeti, da še vedno protestira za pravice žensk, da lahko same odločajo o rojstvu otrok, a ima občutek, »da so se razmere spremenile – duh časa ne bi mogel biti bolj pozitiven«.
V Ealingu zaščitnega območja še niso vzpostavili, zato je skupina nasprotnikov splava ob 50. obletnici sprejetja zakona, ki ženskam v Veliki Britaniji dovoljuje splav, še vedno protestiralo pred vrati klinike. Nobeden se ni hotel pogovarjati z novinarko Guardiana, povedali so le, da so tam zato, da molijo. Predstavnica skupine Clare McCullough je za BBC Radio 5 Live pojasnila, da protestniki ne nadlegujejo žensk, ki prihajajo na kliniko. »Mislim, da je zelo jasno, da so ženske, ki prihajajo delat splav, žalostne in pika. Nismo tukaj, da bi jim povzročale še dodatno žalost. Dajemo jim samo letake s pojasnili, kje lahko poiščejo pomoč, kje imajo varstvo za otroke, kje lahko dobijo finančno pomoč, stanovanje,« je razložila.
Protestniki ženske, ki prihajajo na kliniko, kličejo »mama«, razlagajo jim, da jih bodo lovile duše splavljenih fetusov, kažejo jim fotografije splavljenih fetusov.
John Hansen-Brevetti, izvršni direktor klinike Ealing, pa pravi, da ženske to, da se morajo vsak dan soočati s hudimi kritikami, spravlja v jok. »To ni ne protest ne podpora, to je trpinčenje in zloraba,« pravi. Protestniki namreč ženske, ki prihajajo na kliniko, kličejo »mama«, razlagajo jim, da jih bodo lovile duše splavljenih fetusov, kažejo jim fotografije splavljenih fetusov.
Rupa Huq, poslanka laburistov, ki zastopa okraja Ealing Central in Acton, pravi, da jo že 30 let jezi, ker tako imenovani protestniki za življenje lahko z namenom povzročati strah, šok in žalost z medicinsko povsem napačnimi predstavitvami fetusa vznemirjajo ženske, ki iščejo zdravstveno pomoč. »Zdaj upam, da kmalu pred vrati klinike ne bo več nikogar, da bodo ženske imele anonimnost, ki jo potrebujejo,« pojasnjuje. Rupa Huq je pobudnica pisma za vzpostavitev zaščitnih območij pred klinikami, ki opravljajo splav.
Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da bodo zadeve preučili ter v sodelovanju s policijo in lokalnimi oblastmi »zagotovili, da bodo lahko v celoti uveljavili svoje pristojnosti«, da bi preprečili nadlegovanje in ustrahovanje.
»Zdaj upam, da kmalu pred vrati klinike ne bo več nikogar, da bodo ženske imele anonimnost, ki jo potrebujejo.« (Rupa Huq, poslanka)
Oglasili so se tudi člani gibanja proti splavu in na trgu pred parlamentom v Londonu postavili velike fotografije splavljenih fetusov. Anthony McCarthy, direktor za izobraževanje in komuniciranje v Društvu za zaščito nerojenih otrok, je obtožil »industrijo splava«, da ženskam jemlje zaščito, britanski zakon o splavu pa po njegovih besedah »v šokantni meri krši človekove pravice«.
Anna Veglio-White, ustanoviteljica skupine Sister Supporter, ki zahteva vzpostavitev zaščitnih območij pred klinikami, pa upa, da bo njena skupina čez 50 let majhen delček v mozaiku prizadevanj za zaščito pravic žensk, da same odločajo o rojstvu svojih otrok.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.