Prejemniki univerzalnega temeljnega dohodka delajo prej več kot manj

Prve izkušnje Fincev z univerzalnim temeljnim prihodkom so pozitivne, tudi v Nemčiji se je izkazalo, da ta dohodek ni podpiranje lenobe, ampak večina prejemnikov dela več

Michael Tubbs, 27-letni župan Stocktona v Kaliforniji, je napovedal, da bo prihodnje leto poskusno uvedel univerzalni temeljni dohodek v višini 500 dolarjev na mesec. Stockton bo tako postal prvo mesto v ZDA, ki bo preskusilo eno od različic univerzalnega temeljnega dohodka, ki naj bi brezpogojno vsem prebivalcem zagotovil dovolj denarja za pokritje temeljnih izdatkov, poroča CNN Money. 

Tubbs se je za ta poskus odločil, ker ve, kako je njegova mama garala kot blagajničarka, pa kljub temu ni zaslužila dovolj za pokritje temeljnih izdatkov. »Če bi imela 300 dolarjev na mesec, bi bilo življenje manj stresno ali pa bi se lahko preselila v drugo sosesko,« pravi Tubbs. Morda bi se mama lahko vrnila v šolo in jo končala ali pa bi počela, kar jo veseli.

S ciljem zagotoviti vsem minimalni življenjski standard je v ZDA uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka leta 1967 predlagal že Martin Luther King. Do zdaj so o tej temi večinoma razpravljali akademiki. Zdaj, ko se je revščina povečala in s strahom, da bo avtomatizacija uničila delovna mesta, je predlog prešel v prakso. Na Finskem in v Kanadi ga že testirajo. V ZDA ima podporo tam, kjer bi najmanj pričakovali – v Silicijevi dolini, kjer ga podpirata ustanovitelja Facebooka Mark Zuckerberg in Tesle Elon Musk.

S ciljem zagotoviti vsem minimalni življenjski standard je v ZDA uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka leta 1967 predlagal že Martin Luther King.

Pred kratkim ustanovljena neprofitna organizacija Economic Security Project je z 1 milijonom dolarjev podprla projekt v Stocktonu. Denar je zbrala od donatorjev, med katerimi je soustanovitelj Facebooka Chris Hughes. Namesto študije v Stocktonu načrtujejo medijsko kampanjo, da bodo meščani, ki bodo vključeni v program, povedali svoje izkušnje. Natalie Foster, soustanoviteljica Economic Security Project razlaga, da poleg podatkov potrebujejo tudi zgodbe.

Podporniki upajo, da bodo večja mesta in države sprejeli programe za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka enako, kot so potem, ko na zvezni ravni ni bilo posluha, sprejeli višje minimalne plače in nadomestilo za porodniški dopust. Na podlagi tega pritiska bodo univerzalni temeljni dohodek prisiljeni sprejeti tudi na zvezni ravni v Washingtonu.

Ta načrt ima seveda tudi luknje. Če bi vsak Američan dobil univerzalni temeljni dohodek, bi v proračunu bilo treba zagotoviti dodatne milijarde dolarjev. To breme bi bilo manjše, če bi lahko hkrati ukinili programe za revne. Za to možnost se zavzemajo predvsem libertarci, za katere je veljavni sistem s številnimi programi za pomoč revnim preveč birokratski in ni v skladu s tržnimi zakonitostmi.

Mnogi na levici ta predlog vidijo kot trojanskega konja za ukinitev veljavnih programov za pomoč revnim. Levičarji zato podpirajo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ob ohranitvi sedanjih programov za pomoč revnim.

Levičarji podpirajo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ob ohranitvi sedanjih programov za pomoč revnim.

Nekdanji demokratski podpredsednik ZDA Joe Biden, vodja sveta ekonomskih svetovalcev nekdanjega demokratskega predsednika Baracka Obame Jason Furman in predsednica organizacije Center for American Progress Neera Tanden mu nasprotujejo, ker menijo, da ljudje ne bodo hoteli več delati, če bodo dobili dovolj denarja za življenje. Zaposlitev pa je ključna za čustveno zdravje in družbeni položaj človeka.

Politolog in soustanovitelj organizacije Economic Security Project Dorian Warren jim ugovarja, da to prepričanje temelji na šibki teoriji, da človek potrebuje lakoto ali trpljenje ali revščino ali strah, da je pripravljen delati. Nedavni pregled raziskav programov, ki so podobni univerzalnemu temeljnemu prihodku, v ZDA in Kanadi je pokazal, da je večina prejemnikov denarja le za malenkost znižala število ur dela.

Župan Stocktona Michael Tubbs meni, da bo dodatni denar, ki ga bodo prejemali kot univerzalni temeljni dohodek, meščanom omogočil, da si bodo lahko vzeli dopust za izboljšanje izobrazbe in s tem napredek v karieri, lahko pa bodo ta denar vložili v otroke. »Moji volivci v Stocktonu so izjemno iznajdljivi, inteligentni in delovni,« pravi Tubbs. Večinoma potrebujejo samo priložnost.

Na Finskem letos 2000 brezposelnih poskusno že prejema univerzalni temeljni dohodek v višini nekaj manj kot 560 evrov na mesec. Kako uspešen je ta pilotni projekt, bo Finska objavila šele prihodnje leto, ko se bo iztekel. Do takrat bodo na voljo samo izpovedi Fincev, ki so vključeni v projekt.

Med njimi je Juha Järvinen, s katerim se je pogovarjal kolumnist Guardiana Aditya Chakrabortty. Denar, ki ga prejema kot univerzalni temeljni dohodek, ga je spodbudil, da dela še več kot prej, ko je prejemal denarno pomoč. Zdaj dela, kar ga veseli, tega prej ni upal, ker se je bal, da bo zaradi birokratskih zahtev to pomoč izgubil. Denarna pomoč mu je omogočala preživetje in nič več.

Tudi 560 evrov, kolikor znaša univerzalni temeljni dohodek na Finskem, ni bogastvo. To je manj kot ena petina povprečnega prihodka v zasebnem sektorju.

Tudi 560 evrov, kolikor znaša univerzalni temeljni dohodek, ni bogastvo. To je manj kot ena petina povprečnega prihodka v zasebnem sektorju. »Biti moraš čarovnik, da lahko preživiš s tem denarjem,« pravi Järvinen. Sam ga porabi za delo, ki je zanj smiselno. Pirkko Mattila, ministrica za socialne zadeve, mu verjame, saj pravi, da si Finci res želijo delati. Enako je nedvomno mogoče reči tudi za ljudi v drugih državah.

V Nemčiji je Michael Bohmeyer prek svojega združenja Mein Grundeinkommen (Moj temeljni dohodek) od leta 2014 112 ljudem razdelil 1000 evrov na mesec, ki jih je nabral z množičnim financiranjem. Kot je povedal za Tagesspiegel, mu prejemniki pravijo, da jim brezpogojnost zagotavlja globoko notranjo varnost in mir, iz česar nastaja nova oblika lastne odgovornosti. Samo štirje so pustili službo, vendar imajo vsi zdaj nove službe, ki jim bolj ustrezajo.

»Za tiste, ki pri nas zadenejo temeljni prihodek, denar ni luksuz. Znajo ga zelo dobro uporabiti,« pravi Bohmeyer. Nekateri si upajo dati odpoved, da lahko nadaljujejo izobraževanje ali si poiščejo boljšo zaposlitev. Nekateri si izpolnijo sanje in napišejo knjigo. Da si nekateri vzamejo daljši dopust, tudi ni nič narobe. Ni pa se zgodilo, da kdo celo leto ne bi nič delal.

Temeljni dohodek je mišljen kot varnost in temelji na drugi osnovi kot socialna pomoč. Ni pogojev, nesmiselnih zahtev, ni sankcij. Študija univerze Goethe v Frankfurtu je pokazala, da dobitniki temeljnega prihodka prej delajo več kot manj. OB tem, da delajo, bolj skrbijo za družino ali izvajajo osebne projekte.