Vsi predsednikovi možje

Eno leto mineva od ameriških predsedniških volitev – in Donald Trump je še vedno v Beli hiši. Kar je presenetljivo. Pravijo, da je izumil »fake news«, izraz »unpresidented« in podobne norosti, toda videti je tako, kot da je izumil srečo. Še najbolj namreč spominja na Johna Travolto in Samuela L. Jacksona, pred katera v Tarantinovem Šundu skoči neki mladenič in vanju z nekaj metrov izstreli vse krogle, ki so v nabojniku – toda vse krogle ju čudežno zgrešijo. Če pogledate Trumpa, je okrog njega vse preluknjano in razcefrano – vse krogle so ga čudežno zgrešile. Res je nepredvidljiv.

Hočete videti najočitnejšo kroglo, ki ga je zgrešila? Ozrite se le okrog. Kaj vidite? Tole: slovite filmske igralce, režiserje, producente in agente, časopisne urednike, zvezdniške novinarje, menedžerje in politike, celo ministre, ki padajo kot pokošeni. Vse – producenta Harveyja Weinsteina, Kevina Spaceyja, Dustina Hoffmana, Bena Afflecka, holivudskega agenta Tylerja Grashama, producenta Davida Guilloda, režiserja Bretta Ratnerja (Ful gas), scenarista-režiserja Jamesa Tobacka (Bugsy), zvezdniškega novinarja Marka Halperina, urednika ameriškega javnega radia (NPR) Michaela Oreskesa, urednika literature pri reviji New Republic Leona Wieseltierja, založnika revije New Republic Hamiltona Fisha, založnika revije Artforum Knighta Landesmana, šefa Amazonovega filmskega studia Roya Pricea, britanskega obrambnega ministra Michaela Fallona in številne britanske poslance – so te dni odnesli spolni napadi, spolno nadlegovanje, spolno nasilje.

Tudi Trumpa so številne ženske – med predvolilno kampanjo nič manj – obtoževale spolnih napadov, spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja, celo posilstva, a je vse to čudežno preživel. Kar je res neverjetno, če pomislite, da je vse to že tudi javno priznal, ko je Bushevemu bratrancu Billyju zaupno povedal: »Kar poljubljati jih začnem. To je magnet. Poljub. Sploh ne čakam. Če si zvezdnik, ti ženske vse pustijo, lahko počneš, kar hočeš – lahko jih zgrabiš za pičko.«

In tako kot se zdaj množično javljajo in oglašajo ženske, ki so jih spolno nadlegovali in napadali Harvey Weinstein et consortes, so se množično oglasile ženske, ki jih je zmotil Trumpov žaljivi, šovinistični, seksistični odnos do žensk – 21. januarja, dan po Trumpovi inavguraciji, so priredile Ženski marš (Women’s March), najmnožičnejši protestni shod v zgodovini Amerike.

Vse spolne afere, ki donijo zadnje tedne, so pokazale tole: če ima moški takšno oblast in moč, da lahko zlorablja ženske (ali moške), potem bo to tudi počel.

Vse te spolne afere, ki donijo zadnje tedne, so pokazale tole: če ima moški takšno oblast in moč, da lahko zlorablja ženske (ali moške), potem bo to tudi počel. Če pa takšnemu človeku zaupate absolutno oblast (Belo hišo), potem jo bo absolutno zlorabljal. O tem, da Trump posiljuje Ameriko (in da to počne na absoluten način), ni nobenega dvoma. Njegova izvršna povelja itak delujejo kot spolni napadi, njegovi tviti pa kot spolno nadlegovanje. In ja, ko ženskam očita, da so grde ali debele, to deluje kot spolno nasilje. Mar ni rekel, da je treba ženske, ki splavijo, kaznovati? Spolno nasilje! A kot rečeno: krogla ga ni zadela.

Streli v prazno

Na drugi krogli, ki ga ni zadela, piše: korupcija! Trump je Ameriko spremenil v svoje podjetje, za glavna menedžerja je postavil hčerko Ivanko in zeta Jareda Kushnerja, svoje hotele in klube pa je prelevil v sejne sobe. Podjetje, ki upravlja številne jetnišnice (in po novem tudi zbirne centre), bo letno konferenco priredilo v Trumpovem klubu Mar-a-Lago.

Ameriški zgodovinar Robert Dallek, avtor številnih biografij ameriških predsednikov (Richarda Nixona, Johna F. Kennedyja, Lyndona Johnsona, Franklina D. Roosevelta ipd.), pravi, da je Trump najbolj skorumpiran ameriški predsednik, hujši od Ulyssesa S. Granta in Warrena G. Hardinga, dosedanjih kraljev korupcije. Da je Trump najbolj skorumpiran predsednik v ameriški zgodovini in da vodi najbolj skorumpirano administracijo v ameriški zgodovini, pravi tudi profesor prava Zephyr Teachout, avtor knjige Korupcija v Ameriki (Corruption in America: From Benjamin Franklin’s Snuff Box to Citizens United).

Alexander Nazaryan (Newsweek) pa opozarja, da potekajo preiskave proti številnim Trumpovim sodelavcem (Jared Kushner je recimo pozabil omeniti, da je njegovo nepremičninsko podjetje zadolženo za milijardo dolarjev) in kar proti šestim ministrom. Nekateri izmed njih so svoje družine z letalom – na državne stroške, se razume – vozili na ogled sončevega mrka, drugi so se z letalom – ja, na državne stroške – vozili na hokejske tekme in »festivale idej«. Vsi so kakopak magnati. Betsy DeVos, ministrica za izobraževanje, je milijarderka, zato si je za varovanje najela Urad ameriških šerifov, kar državo stane milijon dolarjev na mesec.

Za Trumpa pravijo, da počne reči »brez primere«, toda še najbolj brez primere je, pravi zgodovinar Julian E. Zelizer (Atlantic), »masivno navzkrižje interesov, ki obstaja v tej Ovalni pisarni«. Meje med ustvarjanjem politike in ustvarjanjem dobičkov ni več. To navzkrižje interesov je tako masivno, da bi iztirilo stoletje, kaj šele demokracijo. Odneslo bi šefa katerekoli komunistične partije, ni pa odneslo Trumpa, ki ga je tudi krogla, na kateri piše »masivno navzkrižje interesov«, čudežno zgrešila.

Na tretji krogli, ki ga ni zadela, piše: podnebne spremembe! Trump je Ameriko izpisal iz pariškega podnebnega sporazuma. Na četrti krogli, ki ga ni zadela, piše: univerzalno zdravstveno zavarovanje! Trump dela vse, da bi milijoni in milijoni Američanov izgubili zdravstveno zavarovanje. Na peti krogli, ki ga ni zadela, piše: rasizem! Ob rasistično-neonacističnem shodu v Charlottesvillu (Virginija) ni obsodil rasistov in neonacistov, temveč tiste, ki so proti rasizmu in neonacizmu protestirali. Na šesti krogli, ki ga ni zadela, piše: psovanje! Če ne psuje medijev ali severnokorejskega »Raketarja«, potem psuje nogometaše, ki med himno nočejo stati, ali pa portoriške politike, ki so po pustošenju hurikana Marije zaman čakali ameriško pomoč. Na sedmi krogli, ki ga ni zadela, piše: davčna reforma! Trump hoče na vsak način znižati davke, toda tako, da bodo s tem profitirali veliki investitorji, velike korporacije (alias »C Corps«), volkovi z Wall Streeta, bogataši ( ja, Trump Organization), kar pomeni, da bo izpeljal veliko prerazporeditev družbenega bogastva – od spodaj navzgor.

Na osmi krogli, ki ga ni zadela, pa piše: ratingi! Trump ima zelo, zelo nizke ratinge, celo rekordno nizke ratinge. Sondaža, ki sta jo te dni opravila Washington Post in ABC News, kaže, da ga podpira le 37 odstotkov Američanov – noben ameriški predsednik moderne dobe ni imel v prvem letu mandata tako nizke podpore. Gallup in Pew Research Center sta mu namerila še nižjo podporo (le 33 oziroma 34 odstotkov).

Če na spletu objaviš peticijo, s katero začneš zbirati podpise za Trumpov odpoklic, sicer zelo hitro – v nekaj dneh – zbereš milijon podpisov (to je storil milijarder Tom Steyer, ki je peticijo objavil 20. oktobra, zdaj pa jo celo oglašuje na televizijah v vseh 50 ameriških zveznih državah), toda to je potem le še ena krogla, ki ga ne zadene. Donalda Trumpa, ki je med predvolilno kampanjo rekel, da bi lahko na Peti aveniji ustrelil človeka, pa ne bi izgubil niti enega volilnega glasu, vse te krogle, ki bi druge politike – vsaj tiste izvoljene, v demokraciji – ubile, vedno znova zgrešijo.

Insajderji poročajo o paniki, ki se je zažrla v Belo hišo: svetovalci menda kar zbežijo iz sobe, če beseda na kaki seji nanese na Rusijo.

Vsi nimajo takšne sreče. Medtem ko si je Trump v ameriškem vojaškem oporišču na Japonskem natikal vojaški jopič in z ameriškimi vojaki vzklikal »U-S-A! U-S-A! U-S-A!«, je nekdanji ameriški vojak v teksaškem Sutherland Springsu, tipični belski vukojebini, ki je večinsko, tako rekoč aklamativno volila Trumpa, z vojaško puško pobil 26 ljudi – med nedeljsko mašo. Trump je iz Japonske sporočil, da je imel morilec – belec, oblečen v črno – »težave z duševnim zdravjem«. Saj. A to ni nič šokantnega: to se zgodi, ko lahko človek, ki ima težave z duševnim zdravjem, povsem mirno in legalno kupi vojaško puško. Tak človek lahko pride tudi v Belo hišo. Številni psihiatri, psihoanalitiki in psihoterapevti pravijo, da ima tudi Trump »težave z duševnim zdravjem«. Nič, le še ena krogla, ki ga ni zadela. Je pa res, da krogle zadevajo druge – odkar je Belo hišo prevzel Trump, so strelski pohodi v Ameriki vse hujši.

Podpora, ki jo uživa Trump, je morda res nizka (hej, podpira ga le 33 ali 34 ali 37 odstotkov Američanov), a obenem je – glede na vse! – vendarle visoka. Kar 33 ali 34 ali 37 odstotkov Američanov očitno uživa v njegovih rasizmih, seksizmih, belskih nacionalizmih, šovinizmih, nativizmih, militarizmih, neoliberalizmih, političnih sadizmih, fašizmih. Ali bolje rečeno: 33 ali 34 ali 37 odstotkov Američanov uživa v ekstremnih stališčih, v svoji ekstremni pristranskosti. In Trump jih nenehno hrani. Nenehno jim prikimava. Neprestano brani njihove vrednote. In tu je njegov trik: ekstremna stališča jemlje resno – kot povsem normalna, legitimna. Trump se obnaša, kot da politična sredina ne obstaja. In kot da druga stran ne obstaja. Ne išče kompromisov, sredine ali mostov med političnima »poloma«. Kaj se dogaja, vemo: bolj ko je družba politično polarizirana, bolj se politiki delajo, da so nepristranski, tako rekoč nadpolitični in nadstrankarski. Trump pa ravna nasprotno: pristranskost in polariziranost, če naj parafraziram Juliana E. Zelizerja, zgrabi z obema rokama. Brez izgovorov, brez pretvez, brez pretvarjanja, brez omahovanja. Vidi le en pol. Vidi le ekstreme. Z eno besedo: polarizacijo ponuja kot svojo uradno politiko. In prav to je tisto, kar ga najbolj radikalno ločuje od prejšnjih ameriških predsednikov.

Zato ga krogle vedno zgrešijo. In zato ga je nemogoče ugasniti. Uslužbenec Twitterja, ki je Trumpov twitter prejšnji teden namerno deaktiviral (resda le za 11 minut), je sicer povsem nazorno in elegantno pokazal, kako bi lahko Trumpa ugasnili (njegovi feni – okrog 40 milijonov sledilcev, če štejemo tudi milijone lažnih, robotskih sledilcev – bi obtičali v temi, na suhem, brez »hrane«), toda slišali smo le panične vzdihe: joj, kaj če bi Trumpov twitter skrivaj prevzel kak psihopat in potem sprožil tretjo svetovno vojno?! Ti vzdihi so bili kakopak povsem odveč: Trumpov twitter že izgleda tako, kot da ga je skrivaj prevzel psihopat, ki hoče sprožiti tretjo svetovno vojno.

Ruska farma

Jenna Abrams, mlada, zelo direktna Američanka, je bila Trumpova sledilka, njegova fenica, a tudi sama je bujno in burno tvitala, tako da se je hitro prelevila v tviteraško maskoto alterdesnice. Imela je 70 tisoč sledilcev, njeni tviti so bili viralni, citirali so jo največji mediji (New York Times, USA Today, Sky News, Washington Post, HuffPost, CNN, BBC, BuzzFeed ipd.), njene tvite so razglašali za »perfektne šale« (pogosto so se pojavljali med »najzabavnejšimi tviti tedna«). Premnogi so njene tvite retvitali, mnogi so z njo divje polemizirali, tudi igralka Roseanne Barr, celo Michael McFaul, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji, nanjo so se spravljali troli. Jezila je ljudi, slavila konfederacijsko zastavo in rasno segregacijo (»Vrniti se moramo k segregaciji – to hočejo črnci«), trdila, da se ameriška državljanska vojna ni začela zaradi sužnjelastništva, temveč zaradi denarja, smešila Kim Kardashian, obsedenost z depilacijo in napačno rabo ločil, napadala Hillary Clinton, feminizem, imigrante in kulturo politične korektnosti. Imela je svojo spletno stran, svoj Medium, svoj Gmail, svoj GoFundMe. Videli smo njene fotke. Jenna Abrams je izgledala tako naravno kot alt-right. In tako ameriško kot ameriška pita.

Zdaj pa se je izkazalo, da ni bila ameriška pita. Da v resnici sploh ni obstajala. Da je bila res le perfektna šala, perfektna dezinformacija in perfektna fikcija – kreacija slovite ruske tovarne trolov (Internet Research Agency, alias »Troli iz Olgina«), ki ima sedež v Sankt Peterburgu in ki jo financira ruska vlada. Jenna Abrams je bila ruski trol (Vladimir Putin v krilu!), ki se je delal, da je ameriška pita. Ruski trol, ki je skušal pomagati Trumpu, je torej impersoniral Američanko. In ruska farma trolov je delala vse, da bi Jenna Abrams izgledala kot prava Američanka, kot avtentična fenica Trumpovega evangelija, kot utrip ameriškega srca.

Uslužbenec Twitterja, ki je Trumpov twitter prejšnji teden namerno deaktiviral (resda le za 11 minut), je povsem nazorno in elegantno pokazal, kako bi lahko Trumpa ugasnili.

»Maksim«, spletni trol, ki je med ameriško predsedniško kampanjo delal za rusko farmo trolov, je sredi oktobra na ruski neodvisni televiziji Dožd (TV Dež) razkril, kako je potekalo šolanje teh, ki so potem delovali kot protrumpovski troli. »Najprej smo morali gledati serijo Hiša iz kart, in to v angleščini. Morali smo se seznaniti z vsemi glavnimi ameriškimi problemi. Z davčnimi vprašanji, z vprašanji gejev, spolnih manjšin, orožja. ... Naša naloga ni bila, da Američane spravimo na stran Rusije, temveč da jih obrnemo proti njihovi lastni vladi. Da torej povzročamo nemir, nezadovoljstvo, da nižamo Obamove ratinge. ... Ko je šlo za geje, si moral na dan privleči verske teme – moral si pisati, da je sodomija greh. To ti je vedno prineslo všečke. ... Sporočilo je bilo: bratje Američani, a nimamo že dovolj Clintonov?« Jasno, vsi ruski troli – plačani glede na število všečkov, ki so jih prejeli njihovi komentarji – so se morali delati, da so Američani.

Američani

Kar nas pripelje do krogle, ki je že nekaj časa izstreljena proti Trumpu, a še vedno ni jasno, ali ga bo zadela ali zgrešila. Na njej piše: RussiaGate! To kroglo – v nekem smislu ultimativno – kakopak intonira vprašanje: kaj če se Trump le dela, da je ameriški kot ameriška pita? Kaj če se le dela, da nima nobene zveze z Rusijo? Kaj če je le trol z ruske farme? Kaj če je le ruski trol? Kaj če so ga izvolili Rusi?

Vemo, da je Twitter odkril že več kot 200 ruskih trolov, ki so skušali skrivaj vplivati na ameriške volitve, vemo, da so Facebook, Twitter, Instagram in YouTube objavljali trumpovsko, alterdesničarsko, rasistično, antiimigrantsko zašiljene politične oglase, s katerimi so skušali Rusi skrivaj vplivati na ameriške volitve (Facebook jih je objavil več kot 3000), vemo, da so ameriške tajne službe identificirale šest članov Putinove administracije, ki so sodelovali pri hekanju računalnikov nacionalnega komiteja demokratske stranke, in vemo, da so imeli številni Trumpovi ljudje – tudi zet Jared Kushner, sin Donald, njegov svetovalec Carter Page, njegov dolgoletni odvetnik Michael Cohen, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, Flynnov sin Michael in pravosodni minister Jeff Sessions – med predvolilno kampanjo stike z Rusi. Vemo tudi, da so vsi to sprva tajili, prikrivali in zanikali.

In ja, vemo, da Robert Mueller, posebni preiskovalec, ki ga je imenovalo pravosodno ministrstvo, zdaj preiskuje, ali se je Trumpov štab med predvolilno kampanjo skrivaj dogovarjal s Putinovim štabom. Nedavno je šokiral Trumpa, ko je vložil prve tri obtožnice – proti Paulu Manafortu, nekdanjemu šefu Trumpove kampanje, Ricku Gatesu, Manafortovemu pomočniku, in Georgeu Papadopoulosu, ki je bil med kampanjo eden izmed Trumpovih svetovalcev za zunanjo politiko. Vse tri so tudi aretirali in priprli.

Manaforta in Gatesa obtožuje, da sta ilegalno lobirala, lagala o svojem delu, utajevala davke in prala milijone, ki sta jih služila s svetovanjem ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču. Manafort, tesno povezan z ruskim tajkunom Olegom Deripasko, ki je tesno povezan s Putinom, je za Trumpovo kampanjo skrivaj delal tudi po tem, ko je prav zaradi ukrajinske afere »odstopil«, krivdo pa zanika.

Drugače od Papadopoulosa, ki je krivdo priznal, ali natančneje – priznal je, da je januarja lagal FBI, ko je rekel, da z Rusi ni imel nobenih stikov. V resnici jih je imel. Od Rusov naj bi bil – z odobritvijo Trumpove kampanje – pridobil »umazanijo« o Hillary Clinton, z njenimi mejli vred. Pripravljal je tudi srečanje obeh strani, Trumpove in Putinove. Marca 2016 je na seji Trumpovega štaba, kjer je bil tudi Trump, povedal, da je vklopil ruske zveze, celo »Putinovo nečakinjo«, šefom Trumpove kampanje, tudi Manafortu, pa obljubljal, da bo tajno srečanje Trump-Putin pomagal zapakirati »Profesor« (Joseph Mifsud z Malte), očitno »speči« ruski agent, ki sicer hlini, da je povsem navaden državljan, podoben tistim, ki jih vidite v seriji Američani, zato tudi ne preseneča, da je zdaj skrivnostno izginil. Ko je Papadopoulos priznal, da se je skrivaj dogovarjal z rusko stranjo, je postalo jasno, da je Mueller na pravi poti.

Trump in njegovi, vidno zaprepadeni in šokirani, še malo prej prepričani, da Mueller ne pomeni kake resne nevarnosti in da ga bodo slej ko prej ustavili, so takoj prešli v ofenzivo: poudarjali so, da Manafort ni v Trumpovi administraciji in da ga posebni preiskovalec obtožuje za reči, ki jih je zagrešil pred začetkom predvolilne kampanje. Še bolj pa so trivializirali in marginalizirali Papadopoulosovo aretacijo, češ da je bil nižjeligaš, da je delal prostovoljno, da ni imel tako rekoč nič s kampanjo in da se ga itak nihče ne spomni. Trump se seje, na kateri mu je Papadopoulos ponujal ruske zveze in srečanje s Putinom, ni mogel spomniti, pa četudi se je tik pred tem hvalil, da ima »enega izmed najboljših spominov vseh časov«. Čudno. Marca 2016 je Papadopoulosa razglasil za »sijajnega fanta«.

Še več: trije republikanski kongresniki, Trumpovi die-hard feni, so Muellerja pozvali k odstopu, češ da je pristranski (na položaju direktorja FBI ga je nasledil James Comey, ki ga je Trump odstavil), Trump, ki je skušal na vsak način spremeniti temo (terorista, ki je povozil osem oseb, je treba obsoditi na smrt! naš pravosodni sistem je totalna sramota! odhajam na azijsko turnejo!), pa je posebnega preiskovalca Muellerja pozival, naj začne preiskovati njegove politične nasprotnike – predvsem Baracka Obamo in Hillary Clinton, ki da je ugrabila demokratsko stranko, zrežirala volitve za predsedniškega kandidata demokratske stranke in Bernieju Sandersu ukradla zmago. »Ljudje so jezni. Na neki točki bosta morala pravosodno ministrstvo in FBI storiti to, kar je prav in primerno. Ameriška javnost si to zasluži!« Obenem je tudi obžaloval, da mu ustava preprečuje, da bi nad Clintonovo kar sam – kot predsednik! – poslal pravosodno ministrstvo in FBI. V normalnih okoliščinah bi že to zadoščalo za impeachment, navsezadnje, Richardu Nixonu so pisci impeachmenta leta 1974 očitali prav to, da je skušal zvezne preiskovalne organe uporabljati za boj proti svojim političnim nasprotnikom. Toda okoliščine so abnormalne, Trumpu pa se slogan »Lock her up«, s katerim je na predvolilnih shodih podžigal fene, očitno še vedno ne zdi dovolj ofucan.

Panika

Pa vendar insajderji poročajo o paniki, ki se je zažrla v Belo hišo: svetovalci menda kar zbežijo iz sobe, če beseda na kaki seji nanese na Rusijo. Za nič na svetu nočejo biti zraven, ko se govori o Rusiji. Bojijo se, da bodo s tem »preveč vedeli« in da se bo Mueller vtaknil tudi vanje.

Ne brez razloga: Mueller zateguje zanko. Kmalu bo zaslišal Hope Hicks, 29-letno direktorico komunikacij v Beli hiši, takoj za njo utegne na vrsto priti Michael Flynn (pranje denarja, laganje zveznim agentom itd.), ki bo krivdo verjetno priznal, da bi dobil blažjo zaporno kazen, potem pa pride na vrsto še Jared Kushner, ki je Trumpu sploh svetoval, naj odpusti Jamesa Comeyja, direktorja FBI (kar je pripeljalo do imenovanja posebnega preiskovalca!), in ki je v vse hujših težavah: julija je senatni komisiji pod prisego rekel, da svojih »poslovnih dejavnosti v zasebnem sektorju ni financiral s pomočjo ruskih skladov«, zdaj pa so »Rajski dokumenti«, ki ponujajo vpogled v kraljestvo davčnih oaz (socialno državo elit), pokazali, da je podjetje Cadre, katerega solastnik je, v Facebook in Twitter investiralo prav s pomočjo ruskih financ (Gazprom Investholding in VTB Bank), ki jih je zagotovil Juri Milner, Putinov prijatelj in solastnik podjetja Cadre. Ha!

Ja, če bo Mueller položil Kushnerja, bo prodrl v Trumpov notranji, družinski krog (najprej se utegne lotiti Donalda Trumpa mlajšega, ki je recimo med predvolilno kampanjo v Trumpovem Stolpu gostil ruske »zveze«). In ja, Mueller si povsem očitno utira pot do samega Trumpa, ki je vse bolj besen na Kushnerja, najslabšega svetovalca v zgodovini Bele hiše. Panika trga družinske vezi.

Če bi Trump padel, bi ga v Beli hiši avtomatično zamenjal podpredsednik Mike Pence, krščanski fundamentalist, ki pa si ga prav tako nihče ne želi. Niti mediji niti Kim Džong Un.

Trump lahko preživi le, če si strmo dvigne ratinge, so rekli, potem pa so rekli, da lahko preživi, če odpusti Muellerja (ali če izsili imenovanje posebnega preiskovalca, ki bi začel preiskovati kako afero, v katero je bil magari le periferno vpleten Muellerjev FBI, recimo prodajo podjetja Uranium One ruskemu državnemu podjetju Rosatom), toda zdaj, po Papadopoulosovem priznanju krivde ter novih in novih razkritjih Kushnerjevih stikov z Rusi, bi bilo to tako prozorno, da bi črkovalo njegovo politično smrt.

A to še vedno ne pomeni, da ga bo krogla, na kateri piše impeachment, zadela. Mueller ga lahko sleče, toda to še vedno ne pomeni, da bodo republikanci, ki imajo v kongresu vendarle večino, in to v obeh domovih, vložili impeachment. Če bi republikanci pred kongresnimi volitvami žrtvovali svojega človeka, Trumpa, bi bilo tako, kot da bi svojim volivcem rekli: Ne volite nas!

Sploh pa: če bi Trump padel, bi ga v Beli hiši avtomatično zamenjal podpredsednik Mike Pence, krščanski fundamentalist, ki pa si ga prav tako nihče ne želi. Niti mediji niti Kim Džong Un.

A po drugi strani: krogla, na kateri piše impeachment, utegne še dolgo leteti. Krogla, ki je letela proti Nixonu in na kateri je pisalo Watergate, je letela dve leti. Pa še tedaj je prej odstopil. Ni hotel, da ga dobijo živega.