Marcel Štefančič jr.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Kultura | Film Za naročnike
Tvoj oče se je rodil star 100 let
Palestinska režiserka Razan AlSalah poskuša prek Googlovega uličnega pogleda poiskati hišo svoje babice, a je ne najde. Tako se odvrti Tvoj oče se je rodil star 100 let, tako kot Nakba, kratki film, ki ga je Razan AlSalah posnela leta 2017 – če bi danes posnela nadaljevanje, potem v Gazi s pomočjo Googlovega uličnega pogleda ne bi več ničesar našla. Praktično nobene hiše. Tako kot so Izraelci izbrisali Gazo, so leta 1948 izbrisali številne palestinske vasi, tudi Ma’loul, kamor so se Palestinci, kot vidimo v kratkem filmu Ma’loul praznuje svoje uničenje, posnetem leta 1984, obredno vračali, da bi se spominjali hiš, od katerih so ostale le fotografije in risbe. Danes Izraelci delajo vse, da od Gaze ne bi ostale niti fotografije in risbe – izbrisati hočejo palestinske spomine na Gazo. Knjižnice, univerze, arhive, družinske albume, generacije otrok, ki bi se lahko spominjali. Naša domovina so besede – naslov kratkega palestinskega filma, ki se dogaja v imaginarni prihodnosti, v kateri se Palestinci vrnejo v priznano in neodvisno Palestino – je še kako precizen. Palestinci svojo deželo spletajo iz besed. Tu malce spominjajo na Slovence, ki jih je pri življenju, kot so nas učili, ohranjala prav beseda.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Družba
Po drugi svetovni vojni so bili vsi antifašisti. Vsi so fašizmu rekli zgodovinski ne. Zdaj, 80 let kasneje, se zdi, kot da so drugo svetovno vojno dobili fašisti. Občutek imamo, kot da so se uresničili vsi tisti kontrazgodovinski romani o alternativnih izidih druge svetovne vojne – romani o tem, kako so nacisti in fašisti dobili drugo svetovno vojno, kako so še vedno na oblasti in kako je Hitler preživel, bodisi fizično ali simbolno.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Kultura | Film
Filmska biografija razvpitega ruskega pisatelja Edvarda Limonova (1943–2020), naslovljena Balada o Limonovu (Limonov: The Ballad), je debitirala na lanskem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu – Liffe, zdaj pa precej kampanjsko in negotovo – in tiho, zadržano – blodi po Sloveniji, toda če je le mogoče, si jo – kljub mitomanski poenostavljenosti, spornosti in problematičnosti – oglejte, saj ponuja perfekten vpogled v možgane serijskega populista.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Kultura | Film
Fantastični štirje delajo vse, da bi preživeli ta kruti kapitalizem
Najnovejši nov začetek Marvelove sage o fantastičnem superjunaškem kvartetu – prejšnji, tisti iz leta 2015, je bil dolgočasna, inertna polomija, antispektakel utrujenosti – je videti kot retrofuturistična afirmacija družinskih vrednot. Dogaja se v alternativnih šestdesetih letih, ljudje so optimistični in šarmantni, ljubijo mir, red in soroden kič (da ne rečem vintage), srkajo nove tehnološke igračke, tu in tam se resda pojavi kaka grožnja, recimo Človek krt (Paul Walter Hauser), a jo eksplozivni superjunaški štirje – Reed »Gospod Fantastični« Richards (Pedro Pascal), Sue »Nevidna ženska« Storm (Vanessa Kirby), Johnny »Človeška bakla« Storm (Joseph Quinn) in Ben »Stvor« Grimm (Ebon Moss-Bachrach) – takoj razrešijo in odpihnejo, potem pa se mirno vrnejo k družinski idili in vsakdanjim obveznostim, vsakdanji utopiji. Družinska kosila – in družinski obredi – jim pomenijo več kot milijoni.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Kultura | Film
Grda polsestra / Feministična revizija Pepelke
Norveška Grda polsestra – The Ugly Stepsister – je lucidna feministična revizija Pepelke, toda tako grozljiva in srhljiva, da bi šlo Disneyju in podobnim pravljičarjem na bruhanje. Zgodba se dogaja »nekoč« (na Norveškem), Elvira (Lea Myren), še najstnica, pa po mamini poroki s »premožnim« vdovcem dobi polsestro Agnes (Thea Sofie Loch Næss), ki je blazno lepa – v nasprotju z Elviro, ki ni niti približno tako privlačna, zato ne more konkurirati, ko začne brezmejno čedni, poetični princ Julian (Isac Calmroth) – toksičen tip – iskati deviško nevesto. Agnes – ja, Pepelka – je favoritka, toda Elvira, anti-Pepelka, nora na princa in njegovo poezijo, se podvrže – po diktatu svoje dominantne mame – »popolni preobrazbi«, strašni »plastično-kirurški« torturi, ki ji res grizlijevsko »popravi« zobe, usta, oči, nos, obraz, nasmeh, postavo.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Svet
Jeffrey Epstein, falirani študent in nekdanji učitelj matematike na elitni zasebni šoli, ki je kar na lepem postal vsemogočen finančnik, je bil pedofil, serijski posiljevalec in organizator prostituiranja vitkih, športnih, svetlolasih, belih mladoletnic (vse tja do 14-letnic), za katere je bil prepričan, da jim itak ne bo nihče verjel (če bi slučajno začele razkrivati, kaj se jim dogaja), obenem pa je bil tudi tipični magnatski transhumanist, ki je hotel povzročiti čim večjo revščino in izstradati čim več revnih, da bi zmanjšal naseljenost planeta (kot da je lahko prenaseljenost večje zlo od transhumanističnega fašizma), in ki je nameraval svoj novomehiški ranč preleviti v »laboratorij«, v katerem bi svoje elitne gene evgenično – džingiskanovsko – razmnožil med množico »idealnih«, rasno »čistih« deklet in s tem izboljšal človeško raso. Po smrti naj bi njegov penis in njegovo glavo zamrznili.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Svet
Izraelski obrambni minister Kac je napovedal, da bodo vse Palestince iz Gaze – več kot dva milijona ljudi – preselili v mesto Rafa, ki ga bodo spremenili v orjaško taborišče, no, »humanitarno mesto«. Tam bodo Palestinci »na varnem«, pravi Kac, ki zelo rad uporablja olepševalnice. Tako kot so jih nekoč nacisti, ko so Jude pošiljali v taborišča smrti. Kac je tudi namignil, da bodo pomoč in storitve temu »humanitarnemu mestu«, ki bo pomenilo hudo kršitev mednarodnega prava, zagotavljale mednarodne organizacije, a živo si lahko predstavljamo, kakšen biznis bo postalo to enormno koncentracijsko taborišče – številne korporacije bodo tu bajno profitirale. Z dobavo, transportom, logistiko, gradnjo infrastrukture in tako dalje.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Kultura | Film
Clark Kent je krinka – resnica je Superman
Superman, ki sta ga leta 1938 v stripovski obliki spočela Jerry Siegel in Joe Shuster, fanta iz »našega« Clevelanda, sinova judovskih priseljencev, in ki je po filmih Superman se vrača in Jekleni mož doživel nov reboot, je 225-milijonski protivojni film. Boravia, dobro oborožena ameriška zaveznica, sicer bolj ko ne tiranija (ne seveda Izrael), z nemajhno pomočjo sebičnega, pohlepnega, megalomanskega, grandomanskega trgovca z orožjem in kralja finančno-tehnološkega kompleksa Lexa Luthorja (Nicholas Hoult) – ne seveda Trumpa – pripravlja invazijo v Jarhanpur, nemočno sosednjo državico (ne seveda Gazo), prav tako tiranijo, ki jo namerava verjetno – si mislimo – tudi etnično očistiti, da bi jo lahko trumpovski Luthor prelevil v razkošno letovišče (Mar-a-Jarhanpur?), toda Superman (David Corenswet) to vojno ustavi, s čimer pa si nakoplje le težave. »Pred tremi minutami je Superman izgubil prvo bitko,« piše v prologu. Zaveznice je treba podpreti – tem bolj, če je genocid poslovna priložnost. Superman, ki ima o tem ločeno mnenje, ni tipični ameriški superjunak – ne ubija, ne deluje destruktivno, militantno in maščevalno, ne povzroča velike škode in katastrof. In ko kak grozovitež strmoglavlja v smrt, si lahko Superman privošči razkošje, da ob tem s prstom niti trzne ne. Zla mu ni treba reševati.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Na Thompsonovem koncertu smo imeli dopisnika, Janeza Janšo, ki je v nekaj stavkih povedal vse: »Morje luči, vere in domoljubja. Čestitke, sosedi! SI & HR. 500.000 ljudi, predvsem mladih, in nobenega incidenta. Manifestacija večnih vrednot naše civilizacije, izraženih tudi v besedah Ivana Cankarja: Mati, domovina, Bog…«
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Svet
Zohran dela / Kako je socialist šokiral New York in Ameriko
Zohran Mamdani, 33-letni demokratični socialist hindujsko-muslimanskega rodu, član skupščine zvezne države New York in bivši reper, je ameriški novi obraz: 24. junija je na primarnih volitvah demokratske stranke šokantno gladko odpihnil favoriziranega Andrewa Cuoma, nekdanjega liberalnega guvernerja New Yorka, sicer večnega liberalnega šampiona politične sredine (veliko je gradil, uzakonil zakonske zveze istospolnih parov, slavil pravico do izbire, sodelavcem delil Machiavellijevega Vladarja, zamočil pri covidu), in postal povsem nepričakovani demokratski kandidat za župana New Yorka, največjega ameriškega mesta.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet
»Nisem podpiral iraške vojne, je leta 2016 – med predsedniško predvolilno kampanjo – ponavljal Trump. »Iraška vojna je bila velika, debela napaka! George W. Bush je naredil napako. Okej, vsi delamo napake, toda to je bila napaka napak, ki je destabilizirala Bližnji vzhod.« Prav res. »Vedno sem bil proti iraški vojni!« Kar sicer ni res – nikoli niso našli kake njegove izjave, ki bi potrjevala, da je tedaj, v času priprav na vojno in v času invazije, nasprotoval tej vojni. Toda leta 2016 se je hotel ameriški naciji prodati kot protivojni kandidat – kot človek, ki noče vojn, kot človek, ki ne bo začenjal vojn, kot človek, ki se lahko vedno sporazume in dogovori, kot človek, ki lahko vedno sklene kupčijo in prepreči vojno, češ da ameriške pustolovščine v tujini »ustvarjajo le nemir, trpljenje in smrt«. Za Hillary Clinton, svojo tedanjo protikandidatko, je rekel, da je »trigger happy« – da ima torej prst nenehno na sprožilcu.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Kultura | Film
Gospod K (Crispin Glover) je videl že boljše čase. To, da je čarodej, poln fantastičnih trikov, ne pomaga več. Še vedno nastopa, toda ko potuje od mesta do mesta, vidi, da magičnost ni več dovolj. Nikogar več ne pritegne. Vsi se dolgočasijo. Čudne, bizarne, nadrealistične reči ne fascinirajo več. Svet se je spremenil. Postal je bolj čuden, bolj bizaren in bolj nadrealističen od čarovnij. Kapitalizem se tako naglo, divje in brezdušno revolucionira, da je vse takoj zastarelo.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Svet
Nora invazija v Kalifornijo kot testiranje metode za okupacijo Amerike
»Ko Kim Džong Un govori, ljudje sedijo in poslušajo. Hočem, da to počnejo tudi moji ljudje,« je pred časom dahnil Trump, veliki občudovalec diktatorjev, ki tudi sam diktira – z izvršnimi ukazi, s katerimi si skuša podrediti Ameriko. Če bi njegov puč 6. januarja 2021 uspel, bi bil zdajle diktator. A po drugi strani – Trump se obnaša tako, kot da je puč uspel.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Kultura | Film
Izraelsko-slovenski film, posnet po resnični zgodbi
Prisiljena vzbuja nelagodje, a ne le zato, ker gre za izraelsko-slovenski film (izraelski filmarji so ga v celoti posneli pri nas v izraelsko-slovenski koprodukciji), in tudi ne le zato, ker gre za film o ženski (Nina Rakovec), ki zvezdniškega, dobro omreženega odvetnika obtoži posilstva, a ji potem prisolijo vsa tista tipično šovinistična, mizoginična, seksistična vprašanja, ki ustvarjajo vtis, da je sama »iskala« in da je bilo vse skupaj konsenzualno (zakaj si šla z njim na pijačo, koliko si spila, se mu hočeš maščevati, si spala z veliko moškimi, zakaj si ga prijavila šele po treh tednih ipd.), ampak predvsem zato, ker ob tem takoj pomislite na izraelsko posilstvo Gaze, ki ji Izrael očita, da je »sama iskala«, pri čemer sam Izrael – pač kot vsak posiljevalec – ob posilstvu uživa v moči, nadzoru in ponižanju žrtve, obenem pa za žrtev razglaša samega sebe. Kakor ne preseneča, da je film posnet po resnični zgodbi, tudi ne preseneča, da posilstvo preiskuje detektivka (Yaara Pelzig), ki je sicer specializirana za preiskovanje umorov: posilstvo je umor.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
Zakaj nihče noče reči, da je to, kar počne Izrael v Gazi, genocid
Evropa se je zdaj 80 let zgražala nad nacističnim holokavstom, 80 let je pretakala debele solze, 80 let je moralizirala, 80 let je ponavljala »Nikoli več«, toda ko že leto in pol gledamo, kako se odziva na izraelski genocid v Gazi, se lahko povsem upravičeno vprašamo: bi se ta Evropa danes na holokavst sploh odzvala? Ali pa bi pustila, da se holokavst odvrti do konca?
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura | Film
»Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, toda živeti ga je treba naprej«
»Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, toda živeti ga je treba naprej,« slišimo v animiranih Spominih nekega polža, briljantno morbidnih, tragikomičnih stop-motion spominih odbite, burkaste, obešenjaške, tristramshandyjevske in osamljene Gracie Pudel, zgovorne, zelo navedljive, nepovezljive in nalezljive fenice polžev in polžinj, hčerke ženske, ki je umrla pri porodu, in zapitega, invalidnega akrobata, ki umre v spanju, navdušene bralke, autsajderke in zbiralke spomin(k)ov, ki so jo vzgajali nudisti, swingerji, divje zgodbe, male tatvine, travme, razpoke, Søren Kierkegaard in Sylvia Plath (njena najljubša polžinja se imenuje Sylvia). Tako optimistične obupanke zlepa ne boste videli. Njena tesnoba ne vara. Njena depresija je stand-up. Njen zaščitniški enojajčni brat, ki ga posvojita verska fanatika, je patološki piroman, njena najboljša prijateljica pa je fukala z Johnom Denverjem – na helikopterju. A to ni še nič – sodnik tu med sojenjem masturbira. Saj ga potem odpustijo.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet
Kako se je rušenje univerze prelevilo v »nagovarjanje« volilnega telesa
Trump se je spravil nad Harvard, na vsak način in za vsako ceno ga hoče ustaviti, odstraniti, odpovedati, črtati, uničiti. Odpustiti. You’re fired!
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Kultura | Film
Kapitalizma ne moreš zregulirati in odrešiti brez nasilja
Noben Andersonov film se ni začel z eksplozijo. Noben se ni začel z orgijo nasilja. Feničanska spletka, ki se dogaja leta 1950, pa se začne natanko tako – z eksplozijo, orgijo nasilja. Del letala, v katerem potuje karizmatični globalni magnat Zsa-zsa Korda (Benicio del Toro), raztrga, toda Korda preživi – le naveličano pogleda. Korda je magnat, ki je preživel že serijo atentatov. Magnat, ki ga je nemogoče ubiti. Včasih umre, a le za hip – kot kapitalizem. Takoj zatem svojemu pilotu trumpovsko sikne: Odpuščeni ste! In ga odstreli iz letala. Magnat, ki ubija – brezobzirno zlorablja, izžema, pustoši, ugonablja, uničuje – svoje delavce. Korda, arkadinski graditelj in dickensovski Scrooge (kapitalizem v eksistencialni krizi), ki kupuje le »mojstrovine«, ki je nedoločnega izvora (kapital nima barve, vonja, okusa, nacionalnosti, veroizpovedi ipd.) in ki ne skriva svoje averzije do demokracije (»Sploh nisem državljan, ne potrebujem človekovih pravic«), ima devet sinov, a ko gre po zadnjem poskusu atentata vase, sklene, da bo svoj imperij zapustil svoji hčerki Liesl (Mia Threapleton), skoraj že nuni, ki pa njegovega »grešnega« bogastva noče, in to ne le zato, ker je prepričana, da je kriv za materino smrt, ampak tudi zato, ker ve, kako je nastalo – z manipulacijami, prevarami, goljufijami, izsiljevanjem, nasiljem.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kultura | Film
Fiume ali smrt! / Kako se je začel fašizem
V Gazi ni več kina – vse dvorane so zaprli. No, zgazili. Odpihnili. Zravnali s tlemi. Tudi palestinski filmarji nimajo več možnosti, da bi se posvečali filmu. Ahmed Hassouna, filmar iz Gaze, se zato opravičuje filmu, ker se mu ne more več posvečati – ker zanj nima več časa, saj vedno kam teče. Včasih v zaklonišče, včasih pa za padali s humanitarno pomočjo. »Oprosti, film, kamero moram postaviti na stran in teči z ostalimi.« In že zdrvi, kolikor ga noge nesejo – tokrat za padali.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Politika
Apokaliptični nacionalizem / Hipernacionalisti, kot je Janša, imajo vse za katastrofo
Apokalipsa vedno razočara – po razodetju »konca« in veliki odrešitvi se nič ne spremeni. Pomislite le, kako je skrajna desnica, Janševa SDS s pomočjo dveh strank (NSi, Demokrati), ki za nič na svetu ne bi šli v Janševo vlado, nedavno Slovenijo reševala pred strašno, strahovito, strašljivo katastrofo, pred apokalipso – pred uvedbo »neupravičenih privilegijev za ozko skupino ljudi« (SDS), pred zakonom, ki »služi razgradnji normalnih vrednot in civilizacije« (Janša), pred »povzročanjem večje škode, škode, ki se ne da izraziti samo v številkah« (Janša), pred vrhunskimi umetniki, ki so bili tik pred tem, da bi z uzakonitvijo dodatka k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti pokopali upokojence. Le malo je manjkalo, pa bi upokojence doletela katastrofa neslutenih razsežnosti. Le malo je manjkalo, pa bi umetniki razdejali, opustošili in uničili Slovenijo. Toda Janševa SDS – no, Hoivikova SDS – je to katastrofo, to apokalipso v zadnjem trenutku preprečila. Upokojenci so rešeni in odrešeni. Preživeli so. In kaj bodo imeli od te odrešitve? Nič.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura | Film
Vedno lahko rečeš, da ti spomine na luknje v socializmu blokirajo luknje v spominih na socializem
Dokumentarec Dva brata, dve sestri, posnet po stripu Gašperja Krajnca ter ozaljšan z animacijami Gregorja Kocjančiča in offom Silve Čušin, je zgodba o slovenskem dvajsetem stoletju skozi oči dveh sester iz premožne družine, ki so jo po drugi svetovni vojni razlastili in proletarizirali. Zakonca Franjo in Tonca Žagar sta na začetku dvajsetega stoletja ustvarila neskončno žago, lesni imperij (»od Prezida do Trsta«), ki sta ga po njuni smrti – Franjo je umrl kmalu po prvi svetovni vojni, Tonca pa leta 1934 – prevzela njuna sinova, Line in Franci, toda hude socialne razlike, ki so trgale Evropo in Slovenijo v času velike gospodarske krize, so ju ločile, tako da je Franci postal kapitalist, Line pa komunist, član partije, skrivni financer komunističnih projektov. Line je po vojni postal veljak, Franci pa je padel v nemilost.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura
Leta 1948, ko so v kinih predvajali prvi slovenski zvočni celovečerec ( ja, Na svoji zemlji), ki ni bil narejen za trg, za kupčevanje, za denar, marveč za Narod, je France Brenk – filmski leninist, agitator, kronist, publicist, prevajalec, poklicni svetovalec ter učitelj slovenščine, srbohrvaščine, petja in telovadbe, ki je bil v Beogradu po II. svetovni vojni najvišje postavljeni slovenski filmski vohun in ki ni hotel slišati, da bi slovenski film postal del beograjskega Hollywooda – nujno potreboval odvetnika.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Svet
Habemus papam! / To potrjuje, da je Trump nor
Svet je dobil novega papeža, le da se ni pokadilo v Vatikanu, temveč v Beli hiši – Trump se je ob pomoči umetne inteligence prelevil v novega papeža. Mnogi so se razburili in zgrozili: kaj takega! To je nespoštljivo! Žaljivo! Neokusno! Gnusno! Toda vse to zgražanje, vse to razburjenje, vse to ogorčenje je bilo nepotrebno in nesmiselno. To, da si Trump domišlja in umišlja, da je papež, je namreč dobra, lepa, vesela novica – to pomeni, da se mu je res dokončno zmešalo! To potrjuje, da je nor. Da je izgubil stik z realnostjo.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura | Film
Živali ne govorijo – besede bi vse pokvarile
Spomnite se Biblije: Bog je bil tako jezen na ljudi, ki so, kot bi rekel Predinov Praslovan, zajebali vse, kar se je zajebat dalo, da jih je zalil s povodnijo. Pri življenju je pustil le Noetovo družino – in živali. Valovanje, briljantna stvaritev latvijskega animatorja Gintsa Zilbalodisa, ki ni le mojstrovina, temveč definicija animiranega filma, je videti kot nadaljevanje Biblije – tu je Bog očitno že tako razkačen, da pri življenju ne pusti niti Noetove družine. Ne, pri življenju ne pusti niti vzorca človeštva.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura | Film
David Cronenberg, ki je pred nekaj leti izgubil ženo, se je vrnil – con gusto. Morbidnost, obsedenost, mutacije, paraziti, strah pred stikom in okužbo, nasilnost seksa, seksualizacija tehnologije, nadležnost človeškega mesa, razpadanje telesa – to so njegove teme. In vedno se jim je posvetil tako, kot se kanibal posveti dojenčku. Spomnite se le Sterea, Zločinov prihodnosti, Srha, Besnila, Zalege, Skenerjev, Mrtve cone, Videodroma, Muhe, Smrtonosnih dvojčkov, Golega kosila, M. Butterfly, Trka, Eksistence, Pajka in Kozmopolisa. Ne, v Cronenbergovih očeh ljudje niso božja bitja. Ali pa je Bog bitje brez estetskega čuta – če samo pomislite na staranje, razpadanje, bolezni. Cronenberg vse to – staranje, razpadanje, bolezni – vsaj estetizira. Stvarnik »novega mesa«. Bog z estetskim čutom. »Zobje ti gnijejo zaradi žalosti,« dahne dentist kanadskemu podjetniku Karshu (Vincent Cassel). Zobje zaznavajo čustva – in reagirajo. In zobje se ne motijo – Karsh, samozvani »nekonfesionalni ateist«, še vedno žaluje.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet
Kaj so počeli fašisti? Vsak dan so mislili na stari Rim. Mussolini je hotel svoj fašistični imperij zmodelirati po rimskem imperiju.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Kultura | Film
Marx bi navdušeno vzkliknil: no, kaj sem vam rekel!
Da je kapitalistična utopija strukturirana kot nadlegovanje in zloraba, zelo lepo pokaže francoski Nebrušeni diamant (Agathe Riedinger), v katerem Liane (Malou Khebizi), 19-letna mladenka s socialnega obrobja, sicer katoličanka (še devica), dela vse, da bi ujela famo, sanje, všečke in sledilce ter postala zvezdnica socialnega multivesolja (TikTok je njen hors d’oeuvre), zato podleže selfijem, ekshibicionizmu, razprodaji telesa, agresivnim, toksičnim pogledom in producentom, ki ji – s sladkobnostjo pornografskih sejmarjev – obljubljajo ne le tistih warholovskih »petnajstih minut«, temveč čudežno odrešitev v resničnostnem šovu Čudežni otok, čigar producenti pričakujejo »obnašanje, ki bo pritegnilo pozornost, a bo tudi seksi«. »Zato se moraš znati zapletati v prepire in navezovati stike,« ji dahne casting agentka: »Vidnejša ko boš, višje se boš vzpela!« Logično: »Potem boš dobila več dela, bodo znamke hotele sodelovati s tabo.« Raj je neizbežen: »Kot vplivnica boš zaslužila ogromno denarja.« Sklep: »Tvoja slava je odvisna samo od tebe.«
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Film
Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo
Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev Na klancu (1971), zgodbo o ljudeh, ki se opijajo s sanjami, a v sanjah potem tudi umirajo, Hladnikovo Maškarado (1971), najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov, in Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler (1976), v kateri Katarina Blum Daleč od ponorelega sveta obtiči v Hiši lutk.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Film
Trojan (Mišel Matičević), berlinski tat s samurajskim moralnim kodeksom, ki smo ga videli že v Arslanovem trilerju V senci (2010), spominja na Alaina Delona v Melvillovem Bledoličnem ubijalcu ali, še bolj, na Roberta De Nira v Mannovi Vročini: živi asketsko in skulirano, sam in osamljen, odtujen in brezizrazen, malo govori, ne naveže se na nič, česar ne bi bil pripravljen zapustiti v tridesetih sekundah (če bi za vratom začutil vročino), pritiske graciozno prenaša, vse njegove vezi in zveze pa so izključno trgovinske, poslovne, kapitalske. Dragocenosti – recimo luksuzne ure – ukrade, jih proda na črnem trgu in se vrne v svoje skoraj prazno stanovanje. Včasih mora koga malce stisniti, včasih ostane praznih rok – prosti trg je trd, hladen, krut, krvav, neizprosen. Vse se izplača, toda dolgovi niso nikoli odplačani.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet
Jason Stanley, sloviti ameriški zgodovinar, profesor na Univerzi Yale, strokovnjak za fašizem in totalitarizem, avtor knjige Kako deluje fašizem (How Fascism Works), ki jo je objavil leta 2018, v času prvega Trumpovega mandata, je pobegnil iz Amerike. Ker je Amerika, kot pravi, že kar v krepkem primežu fašizma, jo je raje preventivno zapustil. Za vsak primer. Tako kot so nemški intelektualci, filozofi, pisatelji in znanstveniki v tridesetih letih prejšnjega stoletja preventivno zapustili Nemčijo – in tako kot je Nemčijo tedaj preventivno zapustila njegova babica s svojim sinom, Stanleyjevim očetom. Nemčija je bila že v krepkem primežu fašizma. Ironija je kakopak v tem, da so se tisti, ki so tedaj bežali iz Nemčije, zatekli v Ameriko, Stanley – sicer judovskega rodu – pa se je zatekel v Kanado (na Munkovo univerzo), ki jo označuje za »Ukrajino Severne Amerike« in kamor naj bi se odpravljali tudi številni drugi ameriški profesorji, recimo Timothy Snyder in Marci Shore, prav tako zgodovinarja z Univerze Yale. Stanley je v intervjuju za Vanity Fair rekel: »Me je kdo prosil, ali mu lahko pomagam dobiti službo v Torontu? Vsi. Le kdo me ni prosil?!«
