Utišan, ker je razkril lažno prikazovanje primanjkljaja

Kako skušajo Grki utišati statistika, ki je razkril lažno prikazovanje primanjkljaja

Andreas Georgiou je tisti šef grškega statističnega urada, ki je konec leta 2010 popravil lažne statistike svojih predhodnikov. Tokrat je bil vnovič obsojen – ker je »obrekoval« svoje predhodnike. Enemu od nekdanjih vodij oddelkov mora plačati 10 tisoč evrov odškodnine, ker je leta 2014 v sporočilu za javnost vprašal, zakaj je sam bil obtožen za pravilne statistike. Proti tistim, ki so odgovorni za napačne podatke o grškem proračunskem primanjkljaju do leta 2009, ni bilo niti preiskave.

Podatke, ki so jih objavljali Georgioujevi predhodniki, sta evropska komisija in evropski statistični urad Eurostat označila kot »goljufive«. Zdaj so sodniki na sodišču v Atenah Georgiouja obsodili zaradi »preprostega obrekovanja«. Niso ugotovili, da bi povedal kaj neresničnega, samo svoje ugotovitve glede predhodnikov ne bi smel navesti v sporočilu za javnost. Potem, ko je dobil sodbo je Andreas Georgiou za Frankturter Allgemeine Zeitung dejal, da je sodba absurdna. »Če povemo resnico, to vendar ni nikakršno obrekovanje,« razlaga. 57-letni Georgiou, ki zdaj spet živi v ZDA in je gostujoči profesor na kolidžu Amherst v Massachusettsu, dvomi v neodvisnost grškega sodstva. Poleg plačila odškodnine mora v časopisu Kathimerini na lastne stroške kot oglas objaviti še sodbo. Ta objava bo po mnenju sodnikov enakovredna opravičilu in javnemu ponižanju. Če v določenem roku oglasa ne bo objavil, Georgiouju grozi dnevna globa v višini 200 evrov.

Sam sodbo vidi kot kršitev demokratičnih pravic, ker se javno ne sme več braniti pred obtožbami, saj bi to veljalo kot obrekovanje. »S tem so mi kršene pravica do svobode govora in moje človekove pravice,« ugotavlja. Avgusta je bil zaradi formalne napake Georgiou že obsojen na dveletno pogojno zaporno kazen. To kazen so mu sodniki prisodili, ker revizije podatkov o proračunskem primanjkljaju za leto 2009 ni predložil upravnemu odboru.

Gre za kršitev človekovih pravic in pravice do svobode govora? Obravnavani se namreč javno pred obtožbami ne sme več braniti, saj bi to veljalo kot obrekovanje.

V Eurostatu, evropski komisiji in grški posojilodajalci so to obsodbo označili kot politično-sodno preganjanje neprijetnega statistika, ki je odkril, kako obsežno je bilo v Grčiji prirejanje statističnih podatkov. Časopis Kathimerini je poročal o »lovu na čarovnice«. Andreas Georgiou se je pritožil, obravnava njegove pritožbe na vrhovnem sodišču je predvidena v začetku decembra.

V teku je še šest postopkov proti njemu. Generalna državna tožilka Xeni Demetriou, ki jo je imenovala vlada stranke Siriza, zanj zahteva celo dosmrtno zaporno kazen, ker naj bi v Grčiji povzročil za 170 milijard evrov škode. Ta znesek je izračunala iz kreditov, ki jih je Grčija morala najeti v času dolžniške krize od leta 2010 do 2012. Tožilka trdi, da so edino »pretirane številke o državnem dolgu«, ki jih je navedel Georgiou, krive, da je grška država zašla v dolžniško krizo in recesijo.

Zaradi visokih stroškov sodnih postopkov ima Andreas Georgiou zdaj finančne težave. Statistiki in prijatelji po vsem svetu so zanj zbirali denar, da te stroške lahko pokrije.

Ne zanima je, da so Georgiouja kot uglednega statistika šele avgusta 2010 poklicali v Atene, da bi odpravil nered na državnem statističnem uradu in statistične metode prilagodil mednarodnim standardom. Pred tem je 20 let delal na Mednarodnem denarnem skladu (IMF). V ZDA se je vrnil leta 2015.

Zaradi visokih stroškov sodnih postopkov ima Andreas Georgiou zdaj finančne težave. Statistiki in prijatelji po vsem svetu so zanj zbirali denar, da te stroške lahko pokrije. Poleg tega, da je precej obupan, opozarja, da sodni postopki proti njemu dolgoročno škodujejo tudi sedanjim uslužbencem statističnega urada v Atenah. So opozorilo, kaj jih lahko doleti, če razkrijejo, da so podatki napačni.