Zapravljena dobrota

Slovensko združenje za duševno zdravje Šent je leta 2013 v Mariboru odprlo trgovino Sotra – prvo socialno trgovino v Sloveniji. Po štirih letih obratovanja in s 5000 rednimi strankami »trgovina odprtega srca« zapira vrata. Sotra je torej nastala leta 2013. Takrat se je Šent uspešno prijavil na razpis Evropskega socialnega sklada in za odprtje trgovine prejel nekaj manj kot 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev. »Videli smo, da je veliko zanimanja za cenovno dostopnejša živila,« pojasni razlog za odprtje trgovine Edo Belak, podpredsednik Šenta.

Ugotovitve društva niso bile napačne. V nekaj tednih je trgovina izdala skoraj 5000 Sotrinih kartic, s katerimi so lahko stranke opravljale nakupe, katerih vrednost ni smela presegati sto evrov na mesec. V sodelovanju s centrom za socialno delo so postavili minimalni pogoj za pridobitev kartice, to je bil znesek mesečnega dohodka manj kot 450 evrov. Trgovina je pomoč zagotavljala tudi v obliki zaposlitev, saj so v njej službo dobili sicer težko zaposljivi ljudje.

Težave so se začele poleti 2015, ko je trgovina porabila denar Evropskega socialnega sklada, dodatnih sredstev pa ni prejela. Edo Belak pojasni, da je »v zagato prišla, ker so ji dobavitelji izdelke zaračunavali. Zelo malo je bilo donacij.« Dobavitelji so trgovino razumeli kot poslovnega partnerja in ne ustanovo, katere namen je pomoč ogroženim, ne pa bitka na trgu. »Ko smo porabili evropska sredstva, smo morali postati konkurenčni, saj smo pristali na trgu,« razloge za počasni propad trgovine razloži Edo Belak.

Finančne preglavice jim je povzročala tudi najemnina 500 evrov. Za pomoč so se obrnili na mariborsko občino, pravi Belak: »Občina nas je pred kratkim oprostila najemnine, a prepozno.« Po dolgih pogajanjih je trgovini dodelila novo lokacijo, »ki pa nam je ni uspelo aktivirati, saj smo prej zašli v težave«. Dodatno težavo Belak vidi v tem, »da je društvo Šent, ustanovitelj, neprofitna organizacija, ki se ne more širiti«. V društvu so si prizadevali za večjo mobilnost trgovine, a zaradi pomanjkanja sredstev – za primerno vozilo – načrta niso uresničili.

Tragična zgodba Sotre pa toliko bolj bode v oči, ker je sistem socialnih trgovin v sosednji Avstriji dobro urejen. Tam socialne trgovine »nimajo zgolj državne finančne pomoči, temveč politika velike trgovce stimulira za donacije hrane in ne zaračunavanje,« pojasni Edo Belak in doda, da bi tako lahko tudi slovenska politika omogočila poslovanje socialnih trgovin z majhnim dobičkom. Sotra je poslovala s povprečno maržo pet odstotkov, »ta pa je prenizka, da bi lahko socialna trgovina preživela na trgu«, kot je za Svet na Kanalu A povedala direktorica Sotre Iva Poropat.

Podpredsednik društva Šent o vzrokih za gluhost države ni želel špekulirati, je pa dodal, da se mu zdi, da so bili »preprosto indiferentni do težave ali pa si niti niso vzeli časa, da bi temeljito prisluhnili, za kaj gre«. Društvo Šent bo zdaj samo odplačalo 20 tisoč evrov dolga do dobaviteljev, »vseeno pa v društvu ne bomo popolnoma odpisali zamisli o socialni trgovini«.