Ljubezenski intervju

V nedeljo smo si na nacionalki ogledali Intervju Jožeta Možine z Janezom Janšo. Sprva smo si zastavili nekaj vprašanj. Denimo, kako to, da se je uredništvo v oddajo odločilo povabiti gosta, ki je aktivni politik, čeprav v oddaji politiki sicer ne nastopajo. Zakaj ravno Janez Janša? Ali to morda napoveduje, da se bodo v predvolilnem letu v Intervjuju znašli vsi predsedniki strank? In dalje: zakaj so se kot prvega političnega gosta odločili povabiti človeka, ki javno govori o tem, da ne plačuje RTV-prispevka ter zmerja to televizijo in žali njene novinarke?

Ni skrivnost, da je Jože Možina privrženec stranke SDS in njenega predsednika. Čeprav si je v pogovoru prizadeval, da se to ne bi opazilo, je bilo jasno, da gre za naklonjeno in vljudnostno izmenjavo, v kateri je vprašani vnaprej poznal vprašanja in imel možnost izbire, na katera bo odgovarjal.

Možina je Janšo vseskozi nagovarjal kot vodjo desne sredine in Janša se je z vso resnostjo vživel v to vlogo. Očitno je bilo, da se želi pokazati kot zmeren, državniški politik. Poudarjal je svojo spravljivost – z Novo Slovenijo in Krščanskimi demokrati, bil naklonjen sirski begunski družini Korba-Sulejman, ki so jo, kljub temu da je krščanska, izgnali. Odveč je poudariti, da ga voditelj Jože Možina ob tem ni vprašal, kaj je počela stranka SDS, ko so omenjeno družino izganjali.

Sicer intervju ni ponudil skoraj ničesar, nad čemer bi se zvesti analitiki lika in dela Janeza Janše lahko zgražali, zaradi česar je šla ura pogovora mimo precej bolj neopaženo od njegovega povprečnega tvita. Kljub sredinski preobleki, ki bržkone napoveduje predvolilno kampanjo stranke SDS, pa smo lahko opazili Janševo cinično trzanje ustnic (marsikdaj je delovalo kot napoved, da bo izrekel nekaj, čemur še sam prav dobro ne verjame) in predvsem zmožnost brezkompromisnega osebnega obračunavanja, tokrat z Romano Tomc, predsedniško kandidatko njegove stranke. Za volilni izid stranke je okrivil kar njo, češ da je šla prepozno v boj, čeprav naj bi stranka želela drugače. A že od začetka poletja se je govorilo, da Romana Tomc sploh noče kandidirati in so jo v to malone prisilili; zato tudi tako dolgo ni napovedala kandidature. Skratka, to je Janez Janša, kakršnega poznamo, človek, ki te najprej prisili, da storiš nekaj, česar nočeš, nato pa te za to še okrivi.

A nasploh je pogovor pokazal, da Janša zna biti kultiviran – če si tega želi in če vse poteka v skladu z njegovo voljo. In že torkovi Odmevi so spet pokazali, da kultiviranost v slovenski politiki ni samoumevna. Matjaž Han (SD), Matej Tonin (NSi) in Tomaž Lisec (SDS) so glede zasebnega šolstva kričali en čez drugega, Saša Tabaković (SMC) pa je zaman dvigoval roko in se skušal kulturno vključiti v pogovor.

Kaj bo dvigovanje roke proti vehemenci, s katero Matjaž Han Rosviti Pesek pokroviteljsko reče: »Draga moja Rosvita ...« in ji potem vse skupaj prav po moško pojasni.