Zmaj, ki bruha vodo

Slovenska policija je dobila nov vodni top, specialno vozilo za nadzor in razganjanje množic.

Brez dvoma gre za vrhunsko orožje oziroma prisilno sredstvo, o tem priča tudi cena – 1,16 milijona evrov. Vozilo je bilo izdelano v Avstriji, v podjetju Rosenbauer. To je edino izpolnilo razpisne pogoje ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar.

Gre za nov visokotehnološki šestkolesnik, ki ima na strehi nameščene tri elektronsko vodene vodne topove z dometom najmanj 60 metrov in možnostjo brizganja vode, pomešane z barvilom, in vode, pomešane s solzivcem. Pri polni obtežitvi doseže hitrost 100 km/h, s preluknjanimi gumami še vedno 50 km/h. Opremljen je s sodobnim videonadzornim sistemom in ima zmogljiv megafon, ki se uporablja za dajanje navodil množici. Zunanjost vozila je iz aluminija, streha je poševna, da se molotovke skotalijo z nje. Celotno vozilo je izdelano tako, da onemogoča plezanje nanj. Vrhunski stroj za boj z množicami torej.

Kljub temu pa vodni top ne bo v ničemer olajšal policijskega vsakdanjika oziroma ga bo en dan v tridesetih letih, kolikor je bil v uporabi dosedanji vodni top – slovenska policija ga je uporabila zgolj na vseslovenskih ljudskih vstajah, ki so bile, kakopak, usmerjene zoper ravnanje politikov oziroma oblasti. Uporabili so ga v času vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil sedanji poslanec SDS Vinko Gorenak.

Na policiji poudarjajo, da gre za »nesmrtonosno prisilno sredstvo«, ki se poleg vsega uporabi zgolj v nekaterih, zelo specifičnih okoliščinah. V Amnesty International pa so pred časom opravili posebno raziskavo tveganj pri rabi »nesmrtonosnih« prisilnih sredstev, med katera sodi tudi vodni top. Poudarili so, da moč vodnega curka »lahko podre osebo na tla, jo porine v trdne objekte ter lahko dvigne prosto ležeče stvari in jih spremeni v nevarne leteče predmete. Posebej nevaren je za oči, neposredni stik s curkom namreč lahko povzroči zelo hude poškodbe oči, tudi oslepitev.« Poleg tega gre za »opremo, ki ne omogoča uporabe zoper točno določeno osebo, pač pa zoper več oseb in lahko prizadene tudi nedolžne opazovalce«. Obstajajo celo primeri, ko so protestniki umrli neposredno ali posredno za posledicami obstreljevanja z vodnim topom.

Vodnega topa ni mogoče uvrstiti med milejša prisilna sredstva, tega ne zanikajo niti na policiji. Uporablja se izključno za nadzor in razganjanje množic, njegova humanejša alternativa pa je zgolj neuporaba tega sredstva.

Slovenija je kupila v Avstriji izdelan vodni top, kakršne med drugim uporablja tudi nemška policija. Vodilna izdelovalka sodobnih vodnih topov pa je Velika Britanija, kjer so sicer ta sredstva z zakonom prepovedana, v Sloveniji pa o nakupu odloča vsakokratni notranji minister oziroma ministrica. Nakup vodnega topa je nekoč že bil aktualen, to željo je policija zelo intenzivno izrazila v času vlade Boruta Pahorja. A tedanja notranja ministrica Katarina Kresal njenim prošnjam (sicer tudi pod pritiskom javnosti) ni prisluhnila. To je sedaj, v času vlade Mira Cerarja, storila Vesna Györkös Žnidar.