Ko ni nujno, da so kompleksni umetniški projekti tudi težko razumljivi

Nova Gorica in Gorica v znamenju 18. mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks Pixxelpoint

Nova Gorica in Gorica bosta od 1. do 8. decembra ponovno prizorišči mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki se je v teh letih uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov intermedijskih umetnosti v slovenskem prostoru. Festival, ki izhaja iz vizualne kulture elektronskih medijev, si je za cilj zadal tako razvijanje in boljše razumevanje razsežnosti digitalnih svetov ter digitaliziranja stvarnega sveta okoli nas, skupaj z njegovo predstavitvijo in popularizacijo, kot vzpodbujanje teoretskega, kritičnega diskurza in refleksije o intermedijski umetnosti. Kurator Božidar Zrinski je tokratno edicijo festivala naslovil Resnično čaroben trenutek po istoimenskem projektu Adama Basante, enega izmed 23 sodelujočih umetnikov.

"Ta na najbolj primeren način označuje razstavo ter nastalo situacijo, ki predstavlja platformo za produkcijo novih projektov, kot tudi pomembno prizorišče za postprodukcijo že realiziranih projektov. Razstava ponuja naracijo znotraj predstavljenih del in se ne osredotoča na točno določeno konceptualno izhodišče. Umetniški projekti izpostavljajo razne vidike sodobne tehnološko zasnovane družbe, umetnosti in politike. Raziskujejo posameznikovo vpetost v socialno stvarnost družabnih omrežij, obdelovanja podatkovnih in vedno bolj pomembnih slikovnih arhivov, izpostavljajo posameznikovo čutno senzorično izkušnjo prostora, opredeljujejo se do zgodovine umetnosti in kulture ter postavljajo pod vprašaj realnost, ki jo živimo," je zapisal Božidar Zrinski.

Letošnji festival, ki ga bodo odprli 1. decembra v Mestni galeriji Nova Gorica, prikazuje razvejano uporabo sodobnih tehnologij in njihov vpliv na umetnost, vendar hkrati ugotavlja, da fascinacija nad novimi tehnologijami v umetnosti ni več povsem v ospredju. Tehnološko kompleksno zasnovani umetniški projekti so pogosto težko razumljivi, saj njihovo bistvo izhaja iz specifičnih znanj, poglobljenega raziskovanja in osredotočanja na točno določen problem, zato mnogi avtorji svoje ugotovitve vse pogosteje predstavljajo v okviru enostavno zasnovanih zgodb, s katerimi lahko gledalcu, obiskovalcu ali uporabniku lažje ponudijo neposredno izkušnjo spoznanja in dojemanja svojih umetniških ambicij.

Letošnji festival, ki ga bodo odprli 1. decembra v Mestni galeriji Nova Gorica, prikazuje razvejano uporabo sodobnih tehnologij in njihov vpliv na umetnost, vendar hkrati ugotavlja, da fascinacija nad novimi tehnologijami v umetnosti ni več povsem v ospredju.

Med spremljevalnimi dogodki se bodo zvrstili predavanje Vladimirja Freliha z oddelka za Multimedijo, video in film in fotografijo na Umetniški akademiji v Osijeku, multimedijska delavnica Marka Batiste Kibomatic, predstavitev intermedijskih štipendij Mihe Horvata, predstavitev knjige umetnika Maje Smrekar (letošnje dobitnice nagrade Zlata Nika na festivalu Ars Eletronica v Linzu) ter intermedijsko-performativni molekularno-kulinarični dogodek Tine Lanišek ob zaključku festivala.

Pixxelpoint že osemnajsto leto zapored prinaša različne vsebinske koncepte in rešitve, ki se nanašajo na spremembe okolja in medčloveških odnosov v sodobni družbi kot posledico uporabe tehnologij. Ukvarjanje s sodobno vizualno prakso s seboj namreč nosi nedvomno tudi družbeno odgovornost, ki je obenem tudi objekt raziskovanja sodobnih vizualnih umetnikov. Realizacija najrazličnejših projektov zahteva nujno povezavo umetniškega koncepta in znanstvene misli. Nove spodbude, ki jih danes prinaša razvoj novih informacijskih tehnologij, pa odpirajo vedno nove možnosti.

V zadnjih nekaj letih se je zato festival pogumno lotil zahtevnega predstavljanja vrhunskih intermedijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo meje in razumevanje vloge sodobnih umetniških praks, zaradi česar se Nova Gorica že umešča na svetovni zemljevid najsodobnejšega dogajanja na tem dinamičnem, vedno svežem in vznemirljivem, a zahtevnem umetnostnem področju.

V zadnjem desetletju se festival razvija tudi kot čezmejni projekt in tako ob svoji globalni vlogi hkrati vzpodbuja umetniško in teoretsko ustvarjalnost tudi na obmejnem območju ter razvija čezmejno sodelovanje na inventivnem polju sodobnih umetniških praks, ki že same po sebi ne poznajo meja.

Sodelujoči umetniki: Adam Basanta (Kanada), Anna Ridler (Velika Britanija), ::vtol:: (Dmitry Morozov) (Rusija), Julian Palacz (Avstrija), Vladimir Frelih (Hrvaška), Marko Batista, Boštjan Čadež, Iza Pavlina, Tadej Vindiš, Valerie Wolf Gang, Nika Oblak, Primož Novak, Maja Smrekar (Slovenija), Ana Petrović (Hrvaška), Domen Dimovski, Tina Lanišek, Miha Godec, Laren Polič Zdravič, Ana Jurše, Anja Hauptman, Kristina Keber, Ivan Stojanović, Mitja Cvetko (Slovenija).