Elektrarna s sežiganjem H&M oblačil nadomešča premog

Švedska trgovska veriga H&M se ponaša, da je zavezana recikliranju, a hkrati na Danskem in Švedskem sežiga tone oblačil

Ena od švedskih elektrarn namesto premoga kuri oblačila, ki jih švedska trgovska veriga H&M ne more prodati. Tako namerava do leta 2020 prenehati pridobivati električno energijo iz fosilnih goriv, poroča Bloomberg. Jens Neren, vodja dobave goriva v Malarenergi AB, ki je lastnica 54 let stare elektrarne 100 kilometrov od Stockholma, razlaga, da so zanje oblačila gorivo in uporabljati nameravajo samo obnovljiva in reciklirana goriva.

Švedska še že zdaj ponaša, da njene elektrarne ne izpuščajo več tako rekoč nič škodljivih izpustov, saj električno energijo glavnem pridobiva s hidroelektrarnami, jedrskimi in vetrnimi elektrarnami. Nekatere občine kljub temu za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov še vedno uporabljajo premog in kurilno olje. Zadnje elektrarne na fosilna goriva nameravajo Švedi predelati v elektrarne za kurjenje biogoriv in smeti do leta 2020.

Družba Malarenergi ima dogovor s sosednjim mestom Eskilstuna, da sežiga njegove odpadke, ki jih dobavlja tudi glavno skladišče družbe H&M. Johanna Dahl, vodja službe za komuniciranje v H&M Švedska, ob tem razlaga, da ne sežigajo oblačil, ki jih je varno nositi. Po zakonu pa morajo uničiti oblačila, ki so plesniva ali ne izpolnjujejo strogih omejitev za vsebnost kemikalij.

Sicer ne sežigajo oblačil, ki jih je varno nositi, temveč morajo po zakonu uničiti oblačila, ki so plesniva ali ne izpolnjujejo strogih omejitev za vsebnost kemikalij.

Letos so v Malarenergijevi elektrarni v kraju Vasteras sežgali že 15 ton oblačil, ki jih H&M ne more prodati, in 400 tisoč ton smeti. Za sežiganje smeti ima pogodbe z več sosednjimi mesti, nekaj pa jih celo uvaža iz Velike Britanije. Ta elektrarna, ki z električno energijo oskrbuje okrog 150 tisoč gospodinjstev, je v rekordnem letu 1996 pokurila 650 tisoč ton premoga. Prejšnji teden je ladja v Vasteras pripeljala zadnji premog, ki ga bo pokurila do leta 2020, ko namerava zadnja dva generatorja predelati za sežiganje biogoriv in smeti.

Oblačil družbe H&M ne sežigajo le na Švedskem. Avstrijski Kurier je oktobra poročal, da H&M na leto v danskem mestu Roskilde v sežigalnici uniči v povprečju 12 ton oblačil. Novinarji danske TV2 so skrivno posneli tovornjake in se pogovarjali z nekdanjimi zaposlenimi v sežigalnici. Tako so ugotovili, da družba H&M ni tako zelena in okolju prijazna, kot se izdaja. Ko so novinarji TV2 prvič vprašali ali na Danskem res sežiga nova oblačila, so jim v H&M zatrdili, da tega ne počnejo. Kasneje so sežiganje priznali s pojasnilom, da to počnejo iz »zdravstvenih in varnostnih razlogov«. Oblačila, ki so jih dali analizirati novinarji TV2 niso vsebovala previsokih količin svinca, pa tudi plesniva niso bila.

V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so na podlagi reportaže TV2 vprašali, zakaj H&M kuri nova oblačila. Ob tem so spomnili, da ta družba močno promovira recikliranje. Vedno, ko so aktivisti Greenpeacea H&M opozorili, da uporablja ogromno virov, so jim v švedski verigi pojasnili, da bodo kmalu »dobili vse informacije« ter da bodo s tehničnimi inovacijami zagotovili, da bo njihova proizvodna veriga postala bolj trajnostna.

Vedno, ko so aktivisti Greenpeacea H&M opozorili, da uporablja ogromno virov, so jim v švedski verigi pojasnili, da bodo kmalu »dobili vse informacije« ter da bodo s tehničnimi inovacijami zagotovili, da bo njihova proizvodna veriga postala bolj trajnostna.

V Greenpeaceju sprašujejo, ali je še mogoče zaupati podjetju, ki objavlja dolga poročila o trajnostnosti in v njem pozabi omeniti, da sežiga tone oblačil. Po razkritju novinarjev TV2 so v H&M vendarle priznali, da je sežiganje oblačil, ki jih ni mogoče prodati, povsod po svetu običajna praksa. Prav bi bilo, menijo v Greenpeace, da bi družba, ki trdi, da je zavezana recikliranju, našla možnost, da bi kontaminirane oznake odstranila z oblačil in jih reciklirala. Če bi v H&M problem nevarnih kemikalij jemali resno, ne bi potencialno nevarnih snovi spuščali v zrak, še opozarjajo v nevladni okoljski organizaciji. Bestseller (družba mati od Vero Moda in Jack & Jones) je lani na Danskem sežgala še več oblačil kot H&M. V Greenpeace ob tem opozarjajo, da prodajalci luksuznih znamk sežgejo še več neprodanih oblačil, ker tako skušajo preprečiti, da bi neprodane kose prodajali v trgovinah z oblačili iz druge roke.

V začetku lanskega leta je bil v Sloveniji na ogled dokumentarni film Prava cena (The True Cost), ki »pripoveduje zgodbo o oblačilih, ki jih nosimo, o ljudeh, ki jih izdelujejo, in učinku, ki ga ima tekstilna industrija na ta planet«.