6. 12. 2017 | Kultura
Pijani na odru
Po dramah Kisik in Iluzije, ruskega avtorja Ivana Viripajeva, bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili še njegovo črno komedijo Pijani
© Peter Giodani
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo 7. decembra ob 20.00 krstno uprizorili dramo Pijani, ki jo je ruski avtor Ivan Viripajev leta 2014 napisal za Düsseldorfer Schauspielhaus in jo označil za svojo najboljšo dramo doslej. V tako imenovani filozofski komediji v prevodu Tatjane Stanič in režiji Juša A. Zidarja, avtor spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo.
Drama v dveh dejanjih se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem izmed današnjih velemest. V njej nastopa 14 oseb, ki so iz različnih razlogov močno pijane. Nekaj se jih vrača s poročnega slavja, nekaj jih je proslavljalo fantovščino, nekaj obletnico smrti prijateljeve matere … Z izjemo mladoletne prostitutke so vsi izobraženi in dobro situirani: bankirji, menedžerji, direktorji, namestniki direktorjev … Pijanost jim omogoči, da prestopijo meje ustaljenih vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti samim sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja.
Igranje pijanstva kot običajna šolska vaja na vseh dramskih akademijah je raztegnjena skozi vso dramo, s čimer je posredno nakazana povezava s post-dramskim in ne-dramskim, s pijanstvom kot antropološko vsebino, različno od kulture do kulture.
Ljubezen, Bog in iskanje smisla so rdeča nit črne komedije Pijani, ki jo tokrat Viripajev postavi v nemško sredino: za razliko od drame Kisik, v kateri imamo opravka z mladostniki, je tokrat pred nami srednja generacija, ki še vedno išče Boga in ljubezen –torej kisik. Struktura Pijanih je natančna in domišljena. Gre za t. i. "igro s pari," ki smo jo spoznali že v Viripajevem delu Iluzije, ki so bile leta 2016 uprizorjene na Mali sceni MGL. Iluzije so nekakšna predhodnica Pijanih in hkrati korak naprej od Kisika ter pomembne za razumevanje črne komedije Pijani.
Drama je posmeh višjemu družbenemu sloju.
"Dramaturgija Viripajeva je zasnovana kot nižja burleska – torej posmeh višjemu družbenemu sloju, ki je v drami ponižan. V njegovi interpretaciji takšna burleska deluje kot avto-parodija, saj je prevladujoči komični učinek neskončno ponavljanje, ki deluje mučno. Pijansko ponavljanje sicer pripada omenjenemu tipu burleske, ker razkriva revščino misli in imaginacije. Na drugi strani revščina misli in imaginacije pijanega predstavnika evrokracije dokaj hitro pripelje do Boga oz. do banalizacije verske kontemplacije. In seveda, v pijanski razjokanosti nad sabo tudi do povezovanja Boga in ljubezni. Če je izrazito ubogo premišljevanje o Bogu patetično, je premišljevanje o ljubezni (Bog + promiskuiteta) groteskno. Najboljše komične učinke Viripajev potemtakem ustvarja na področju nehotenega, v pijanskem nonsensu. Pijanske geste in slapstick efekti so sicer ključni strukturno-tematski del nižje burleske. V drami ni niti ene trezne osebe. Vprašanje ostaja, ali (odvisno od režijskega koncepta in njemu prilagojene dramaturgije) v uprizoritvi morda vidimo plesno inscenacijo: žanrovsko prirejene besede v tem primeru lahko služijo kot zaslon, le da se učinek nenehnega ponavljanja izgublja. Igranje pijanstva kot običajna šolska vaja na vseh dramskih akademijah je raztegnjena skozi vso dramo, s čimer je posredno nakazana povezava s post-dramskim in ne-dramskim, s pijanstvom kot antropološko vsebino, različno od kulture do kulture. Evrokratsko pijanstvo se tako definira kot pijanstvo (višjega) družbenega razreda," je v gledališkem listu zapisala Svetlana Slapšak.
V predstavi nastopajo: Sebastian Cavazza, Maruša Majer k. g., Viktorija Bencik Emeršič, Jure Henigman, Milan Štefe, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Judita Zidar, Tines Špik k. g., Jaka Lah, Jernej Gašperin, Filip Samobor, Lena Hribar, Ana Penca AGRFT. Dramaturginja: Eva Mahkovic, scenografka: Petra Veber, kostumografka: Mateja Fajt, oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak, glasba: Branko Rožman, lektor: Martin Vrtačnik.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.