Tekma za prevlado na področju umetne inteligence

Ko danes govorimo o umetni inteligenci, še ne govorimo o tekmi med ljudmi in stroji, ampak o tekmi med tehnološkimi velikani

Ko danes govorimo o umetni inteligenci, še ne govorimo o tekmi med ljudmi in stroji, ampak o tekmi med tehnološkimi velikani. Na eni strani so Alphabet (lastnik Googla), Amazon, Apple, Facebook, IBM in Microsoft, na drugi pa kitajska tehnološka podjetja, ki vlagajo ogromne zneske denarja, da bi si zagotovila prednost, piše Economist. Letos so podjetja na globalni ravni izvedla za 21,3 milijarde dolarjev združitev in prevzemov, povezanih z umetno inteligenco, kar je 26-krat več kot leta 2015.

Učenje strojev je področje umetne inteligence, ki ta podjetja najbolj zanima. Slednja preučujejo, kako lahko računalniki na podlagi podatkov, s katerimi jih napolnijo, prepoznajo vzorce in pripravijo napovedi, ne da bi jih bilo za to treba posebej programirati.

Zoubin Ghahramani, ki vodi oddelek za raziskave umetne inteligence v družbi Uber, verjame, da bo umetna inteligenca prinesla enak prelom, kot so ga prinesli računalniki. Če hočemo oceniti možnosti, ki jih ponuja, moramo pogledati samo baze podatkov. Od 80. let prejšnjega stoletja omogočajo poceni hrambo podatkov, vpogled ter opravljajo kognitivna dela, kot je inventura. Baze podatkov so poganjale prvo generacijo računalniških programov, umetna inteligenca bo poganjala drugo, bolj predvidljivo in odzivno, pravi Frank Chen iz družbe tveganega kapitala Andreessen Horowitz.

Aplikacija, kot je Googlov Gmail, ki skenira vsebino elektronske pošte in predlaga hitre odgovore na mobilnih napravah, je zgodnji primer tistega, kar prihaja. Umetna inteligenca lahko spremeni posle tehnoloških gigantov tako, da jim lahko pomaga izboljšati obstoječe operacije in vzpostaviti nova podjetja. Pomeni pa tudi določeno grožnjo. Če tehnološka družba ne razvija umetne inteligence kot svojo glavno dejavnost, postane odvisna od tujih inovacij, pravi Jeff Wilke z Amazona.

Aplikacija, kot je Googlov Gmail, ki skenira vsebino elektronske pošte in predlaga hitre odgovore na mobilnih napravah, je zgodnji primer tistega, kar prihaja.

Zaradi ostre konkurence in visokih pričakovanj, je razmah umetne inteligence podoben prvi zlati mrzlici v Kaliforniji. Četudi kitajske družbe, kot sta Baidu in Alibaba prav tako vlagajo v umetno inteligenco, jo razvijajo na svojem domačem trgu, so na vrhu zahodne oziroma ameriške družbe. Daleč pred vsemi je Aplhabet oziroma Google, ki z umetno inteligenco že več let kuje velike dobičke. Zanjo dela tudi večina najboljših raziskovalcev. A tekma še zdaleč ni končana.

V prihodnjih nekaj letih bodo tehnološke družbe tekmovale na treh področjih. Prvo je tekma za najboljše kadre. Drugo je strojno učenje in tretje ustanavljanje novih profitnih centrov s pomočjo umetne inteligence.

Najbolj ostra pa bo tekma za kadre, ki jih je veliko manj kot potreb. Povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco, ki znajo na kreativen način uporabljati tehnike strojnega učenja z veliko količino podatkov, je veliko večje od števila študentov na tem področju. Sistemi umetne inteligence so danes vrhunski v tem, kar počnejo, ob nepravilni uporabi pa povzročijo zmedo, pravi Gurdeep Singh Pall z Microsofta. Dobiti prave ljudi je za podjetje zato ključno, nekatera zagonska podjetja so propadla, ker niso imela ljudi z ustreznim znanjem s področja umetne inteligence. Po univerzah zato pobirajo profesorje in študente še preden zaključijo študij.

Boj za kadre je podoben kot lov za blagom na črni petek, pravi Andrew Moore, dekan fakultete za računalništvo na univerzi Carnegie Mellon, kjer je oddelek za robotiko leta 2015 kadrovsko opustošil Uber.

Povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco, ki znajo na kreativen način uporabljati tehnike strojnega učenja z veliko količino podatkov, je veliko večje od števila študentov na tem področju.

Boj za kadre bo tehnološke velikane prisilil, da bodo manj skrivnostni. Če bodo kadre vabili tako, da bodo od njih zahtevali, da nikomur ne smejo povedati, kaj delajo, ne bodo prišli, ker si bodo uničili kariero. To velja tudi za kitajske tehnološke velikane, ki ustanavljajo podružnice v ZDA in tam iščejo raziskovalce.

Prednosti, ki jih zagotavlja umetna inteligenca, je najbolj vidna v napovedih podjetij, kaj si želijo njihovi uporabniki. Tri četrtine vsebin, ki jih gledajo na Netflixu, ljudje izberejo na podlagi avtomatiziranih priporočil, prek Amazona na podlagi tovrstnih priporočil kupijo četrtino blaga. Facebook, ki ima v lasti Instagram, uporablja strojno učenje za prepoznavanje vsebine objav, fotografij in videoposnetkov, ki jih predstavlja uporabnikom in na podlagi teh podatkov filtrira vsiljene vsebine. Včasih je vsebine objavljal kronološko, zdaj jih pobjavlja glede na pomembnost, uporabniki so tako bolj aktivni.

Brez strojnega učenja Facebook ne bi bil tako uspešen, kot je, priznava Joaquin Candela, vodja skupine za uporabo umetne inteligence. Podjetja, ki za iskanje niso uporabila umetne inteligence, ali so jo začele uporabljati prepozno, kot recimo Yahoo in Microsoft z bingom, so zašla v težave. Amazon in Google sta pri uporabi umetne inteligence na vrhu. Strojno učenje Amazonu omogoča večjo učinkovitost. V svojih distribucijskih centrih ima 80 tisoč robotov, z umetno inteligenco tudi pošilja pakete na tovornjake. Z računalniki tudi ugotavlja, katero sadje je dovolj sveže za dostavo naročnikom, za dostavo načrtuje uporabo brezpilotnih letal.

Google z umetno inteligenco razvršča vsebine na spletni strani You Tube, identificira ljudi in jih razvršča v skupine v svoji aplikaciji Google fotografije. Umetna inteligenca je vgrajena v operacijski sistem Android, med drugim za ugotavljanje, katere aplikacije želijo uporabniki imeti. Google možgani je ena najboljših raziskovalnih skupin za povečevanje dobičkonosnosti z uporabo strojnega učenja za izboljševanje algoritmov brskalnikov.

Umetna inteligenca je vgrajena tudi v operacijski sistem Android, med drugim za ugotavljanje, katere aplikacije želijo uporabniki imeti.

Umetno inteligenco vse bolj uporabljajo tudi podjetja. David Kenny, prvi mož družbe Watson, platforme z umetno inteligenco družbe IBM, pravi, da bomo imeli dve umetni inteligenci. Tisto za posameznike in tisto za podjetja.

Nekateri s področja tehnologij, kot je ustanovitelj družbe Tesla Elon Musk, opozarjajo, da tehnološki velikani monopolizirajo umetno inteligenco. Zato je skupaj z nekaterimi somišljeniki ustanovil neprofitno raziskovalno skupnost OpenAI. Boji se, kaj se bo zgodilo, če bo računalnik enkrat lahko izvajal človeška opravila ne da bi ga za to posebej programirali. To se verjetno še ne bo zgodilo nekaj desetletij. Če kateri od družb to uspe, lahko popolnoma spremeni razmerje moči na trgu.

Do takrat bo veliko odvisno od tega, kako odprte bodo tehnološke družbe in kako bodo pripravljene na sodelovanje. Ker je Silicijeva dolina zdaj na področju umetne inteligence sredi zlate mrzlice, je večina preveč zaposlena z obljubami o velikih dobičkih od umetne inteligence, zato nimajo časa za skrb, kaj bo prinesla prihodnost.