Retrospektiva od Ljubljane do Beograda

Retrospektivna razstava Marija Preglja bo predstavila več kot 300 del v različnih medijih

V Moderni galeriji Ljubljana bodo 14. decembra ob 20.00 odprli retrospektivno razstavo Marija Preglja, enega najpomembnejših avtorjev slovenskega visokega modernizma, ki jo je pripravila kustosinja Martina Vovk. Na razstavi bo predstavljen izbor približno 300 del v različnih medijih (slikarstvo, risba, grafika, knjižna ilustracija, monumentalni stenski mozaiki, tapiserije). Cilj predstavitve celovitega Pregljevega opusa je združena predstavitev njegovih del iz zbirke Moderne galerije in Muzeja savremene umetnosti v Beogradu, kjer se nahaja približno polovica Pregljevega slikarskega opusa, nekatera dela pa so si izposodili tudi iz drugih slovenskih javnih in zasebnih zbirk.

Marij Pregelj je v svojem opusu razvil avtentičen jezik modernistične slikarske poetike in v tedanji slovenski ter jugoslovanski prostor s povsem avtonomno likovno raziskavo vpeljal visoki modernizem svetovnega formata. Tema njegovega slikarstva je bila ves čas človeška figura, brez milosti vržena v nesmiselni in nasilni kaos svojega lastnega zgodovinskega trenutka, ki pa se v vedno novih oblikah v človeški zgodovini ciklično vrača: absurd nasilnega uničevalnega stroja iz vojnega taborišča je predpodoba za Pregljeve brezštevilne upodobitve občečloveškega zla, nasilja, (samo)uničenja, bolečine, trpljenja in smrti, vendar Pregljevega človeka na drugi strani zaznamuje uporna drža, borba in revolta, ki terja preživetje in obstanek tako posamičnega življenja kakor življenja v človeški skupnosti. Pregljeva figura je bila vedno zaznamovana z epskim patosom in krikom, pa naj gre za avtoportret, za zagonetne podobe mračnih omizij ali za modernistično prevrednotenje nacionalnega mita Sutjeske (mozaik v palači Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, 1962). 

Pregljeva figura je bila vedno zaznamovana z epskim patosom in krikom, pa naj gre za avtoportret, za zagonetne podobe mračnih omizij ali za modernistično prevrednotenje nacionalnega mita Sutjeske (mozaik v palači Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, 1962).

Razstava bo zasnovana kot klasična monografska retrospektiva, ki bo avtorjev razvoj predstavila po vseh pomembnih kronoloških stopnjah njegovega razvoja: od začetnih del pod vplivom študija na zagrebški akademiji z zglednimi primeri barvnega realizma (portret, krajina, avtoportret in tihožitja), ki Preglja vodijo v slikanje intimnih družinskih prizorov v interieru do začetka petdesetih let. Poudarek razstave bo na najboljšem obdobju Pregljevega ustvarjanja med letoma 1957 in 1967, ko so nastala najbolj mojstrska, dela slovenske slikarske dediščine modernizma (z vsemi njegovimi ključnimi motivnimi sklopi: omizja, avtoportret-človeška figura, ženska figura, imaginarne krajine in arhitektura). Slikarjev razvoj bo najizdatneje predstavljen v slikarskem mediju, ki je tudi osrednje področje Pregljevega raziskovanja in delovanja, dopolnjen pa bo tudi z izborom del v medijih risbe, grafike in ilustracije, kjer vseskozi paralelno poteka njegovo najbolj spontano likovno iskanje; na razstavi bodo s projekcijami predstavljeni ključni spomeniki njegovega monumentalnega javnega slikarstva. Razstava bo tako prvič po Pregljevi posthumni razstavi v Moderni galeriji leta 1969 predstavila umetnikov opus v tako obsežni postavitvi in z izborom najboljših slikarjevih del utrdila Pregljevo mesto na samem vrhu slovenske umetnosti 20. stoletja.

Ob razstavi bo izšel katalog z izvirnimi študijami dr. Marka Jenka, dr. Miklavža Komelja, dr. Katarine Mohar in dr. Tomislava Vignjevića, s ponatisi študij dr. Nadje Zgonik in Svetlane Mitić ter z uvodnikom dr. Martine Vovk. Katalog, ki ga je oblikoval Novi kolektivizem, bo vseboval dokumentarni del Jane Intihar Ferjan in obsežen izbor barvnih reprodukcij slik, del na papirju, mozaikov in tapiserij. V okviru razstave, ki bo na ogled do 20. maja 2018, bodo potekala tudi vodstva po razstavi, predavanja, konservatorsko-restavratorska razstava Marij Pregelj pod drobnogledom in mednarodna konferenca Čigava dediščina / zbirke in arhivi v posocialističnih prostorih.