Kaj nam je najbolj sveto?

Kakšen je okus strahov, s katerimi nas hrani gospodar muh in kakšen je ritem divjega plesa našega plemena? Odgovori se skrivajo v predstavi Pošasti. 

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo 15. decembra ob 20.30 premierno uprizorili predstavo Pošasti, letošnje Grumove nagrajenke Simone Hamer v režiji Vita Tauferja. Besedilo je nastalo po motivih kultnega romana britanskega avtorja in Nobelovega nagrajenca Williama Goldinga Gospodar muh (1954), ki jih obravnava skozi izrazito sodobno perspektivo: #konformizem. Vzporednice med Goldingovo antiutopijo in z bodečo žico obdano Evropo se ponujajo kar same in silijo k ponovnemu razmisleku o mehanizmih človeške uničevalnosti. Kakšno podobo privzema gospodar muh današnjega časa? Kakšen je okus strahov, s katerimi nas hrani, kakšen je ritem divjega plesa našega plemena? In seveda, kaj je tisto, kar nam je najbolj sveto?

Skupina britanskih šolarjev, starih med 6 in 12 let, je v klasični pripovedi avtorja Williama Goldinga po letalski nesreči ujeta na neposeljenem tropskem otoku. Nesreče ni preživel nihče od odraslih, zato fantje sčasoma sami oblikujejo svojevrstno družbeno ureditev. Brihtnega Ralpha izvolijo za poglavarja, ki poskrbi za zavetišče ter ogenj. Jack, vodja šolskega zbora, odpelje fante v lov na divje prašiče. Med Ralphom in Jackom se razvije vse bolj kruta tekmovalnost, saj bi bila oba rada vodji. "Lovci" pod Jackovim vodstvom nazadujejo v divjo hordo brez načel in milosti, medtem ko skuša Ralph ohraniti omiko in enakopravnost med "vzdrževalci ognja". Naraščajoča napetost in sovraštvo med obema skupinama vodita v krvavo in strašljivo dokončno soočenje.

Zgodba se sprva bere kot še en robinzonski roman, prepoln pustolovščin in otroške igrivosti. A navidezna idila življenja brez odgovornih odraslih začne ob poskusih osnovne organizacije skupinskega življenja  in porazdelitve dela hitro razpadati: mir se razblini v nasilju, prijatelji postanejo sovražniki, mlada življenja ugašajo pod nasilnimi udarci v imenu boja proti namišljeni pošasti. Zakaj? "Fantje trpijo za grozno boleznijo, da so ljudje," bi rekel Golding. Raziskovanje koncentričnih krogov nasilja, ki se iz začetnih, navidez nedolžnih iger stopnjujejo do popolnega razčlovečenja in razvrednotenja temeljnih gradnikov civilizacije, je prežeto z alegorijami, simboli in metaforami - gospodar muh kot vrhovni peklenšček destrukcije je le najočitnejša. Pisateljeve literarne boje med dobrim in zlim, za katere je leta 1983 prejel Nobelovo nagrado, sta močno zaznamovala njegova osebna izkušnja z vojskovanjem in spoznanje, da "človek proizvaja sovraštvo tako kot čebela proizvaja med."

Naraščajoča napetost in sovraštvo med obema skupinama vodita v krvavo in strašljivo dokončno soočenje.

"Učinek romana je zaradi otroških akterjev toliko strašnejši. Kdo bi pa mogel verjeti, da so te okrutnosti delo otrok. A po svoje so prav te neinhibirane potencialnosti še zadosti nekodirane v družbene prakse, da se v njih lahko manifestirajo tudi kakšne takšne, ki jih zakon prepoveduje ali pa vsaj regulira. Besedilo Simone Hamer je pisano z jasno namero: otroke bodo igrali odrasli profesionalni igralci, igro bodo potemtakem obrnili na glavo; otroci, ki se igrajo igre za odrasle, bodo postali odrasli, ki igrajo na infantilno duhovičenje in brezskrbni neinteres, a prav skoznje odsevajo tukajšnjosti političnega imaginarija. Besedilo žene premislek o aktualnosti, ki ga Hamerjeva locira v določeni meri apatičnosti in apolitičnosti ter konformizmu, zaradi česar skupnost pogosto razpade, še preden bi utegnila vzpostaviti kakšno smer delovanja, saj so na delu vse te partikularnosti in egocentrizmi, ki kratko malo onemogočijo delovanje," je v gledališkem listu zapisala Alja Lobnik.

V predstavi nastopajo: Ivan Godnič, Gregor Prah k. g., Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl. Dramaturgija: Simona Hamer, asistent režije: Marko Čeh, scenografija: Branko Hojnik in Urša Vidic, kostumografija in maske: Ana Žerjal, koreografija: Jana Menger, glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar, video: Voranc Kumar, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič, oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar, oblikovanje maske: Nathalie Horvat.