Tretjina Evropejcev ima netipično zaposlitev

V Evropi okoli 55 tisoč agencij najema začasne delavce za poceni fizično delo in delo v storitvenem sektorju

Skupina izčrpanih delavcev je v večernem mraku na podeželju na Češkem prišla iz vlažnih spalnic in se zgnetla v avtobus, ki jih je odpeljal na večerno izmeno v bližnjih tovarnah, ki sta v lasti Foxconna in Panasonica. Večino teh delavcev migrantov je velika agencija za zaposlovanje pripeljala iz Romunije, Bolgarije in drugih srednjeevropskih držav. Ko se jim bo pogodba iztekla, jih bo poslala domov in nadomestila z novo skupino delavcev migrantov – zamenljivimi zobniki v neutrudljivem stroju, poroča ameriški New York Times.

V Evropi nekaj manj kot 55 tisoč agencij vsako leto najame sto tisoče začasnih delavcev za poceni opravljanje fizičnih del in del v storitvenem sektorju. Te agencije delodajalcem omogočajo uporabo bolj prožne delovne sile in s tem zmanjšanje previsokih stroškov dela. Te agencije na kontinentalnem delu Evrope najemajo sezonske delavce za pobiranje zelenjave v Veliki Britaniji, betoniranje v Franciji, delo za tekočim trakom v tovarnah v Vzhodni Evropi. Ker jih plačujejo na mesec, pogosto delajo dneve in noči, sobote in nedelje, da povprečno zaslužijo 3,50 evra na uro, kar je manj kot znaša minimalna plača v nekaterih državah in seveda manj, kot so jim v agenciji obljubljali, ko so jih najeli. Ti delavci morajo biti tudi vedno v pripravljenosti, da jih lahko delodajalec vedno, ko jih potrebuje, pokliče na delo.

Nekatere agencije nadzirajo celotno verigo – delavce najemajo, jih pripeljejo čez meje do delodajalca, poskrbijo za njihovo nastanitev, prevoz z dela in na delo, ko jih delodajalec ne potrebuje več, jih odpeljejo drugam. Kar počnejo, je v skladu z evropsko zakonodajo o prostem pretoku delovne sile. Kar tretjina Evropejcev je tako v eni od oblik netipične zaposlitve, med njimi so tako vozniki za družbo Uber kot piloti. Te zaposlitve znižujejo pravice delavcev, ki vključujejo socialno varnost, plačano bolniško odsotnost, dopust.

Kar tretjina Evropejcev je tako v eni od oblik netipične zaposlitve, med njimi so tako vozniki za družbo Uber kot piloti. Te zaposlitve znižujejo pravice delavcev, ki vključujejo socialno varnost, plačano bolniško odsotnost, dopust.

Tudi v Sloveniji to ni neznanka. Lani spomladi so prišle v javnost informacije, da je bilo izkoriščanje tujih delavcev za Gozdno gospodarstvo Postojna del poslovnega modela. Sindikat prekarcev je včeraj pred poslopjem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Ljubljani izvedel prvi shod prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah.

Okoli 300 trafikantov zaposlenih prek franšiznih pogodb in nimajo bolniške odsotnosti in dopusta, glavni vzrok za težave pa je izkoriščevalski model franšizinga, ki ga izvajata Delo Prodaja in 3dva, so po poročanju STA izpostavili v Sindikatu prekarcev.

Njihove zahteve so spoštovanje zakonodaje, ukrepanje Inšpektorata za delo RS ter začetek pogajanj o bolniških nadomestilih za prekarce in o uzakonitvi minimalne urne postavke za vse delavce v atipičnih zaposlitvah v Sloveniji, so zapisali.

Na slab položaj trafikantov so konec oktobra opozorili tisti v kioskih Dela Prodaje, ker jim je podjetje začelo dobavljati vse manj blaga. Napovedali so protestno zaprtje trafik, za katero se je po grožnjah iz uprave odločilo le malo. Delo Prodaja ima v Sloveniji 100 trafik, 3dva pa nekaj več kot 200. Med prekarnimi delavci, ki delajo za borno plačilo in nimajo zagotovljenih osnovnih delavskih pravic, so tudi ljudje z visoko izobrazbo, kot so recimo lektorji.

Ljudje sprejemajo prekarne oblike zaposlitve zato, ker druge izbire nimajo. Delavci migranti iz revnih držav po navedbah New York Timesa doma bolje plačanega dela ne morejo dobiti. A agencije pogosto delujejo v sivi coni, saj od njih zahtevajo, da podpišejo pogodbe, ki so napisane v tujem jeziku, ki ga ne razumejo, tako jim nalagajo pogoje in plačilo, ki so za večino domačinov nesprejemljivi. Paru iz Romunije (23 in 24 let), ki dela na Češkem, je agent agencije Xawax obljubljal brezplačno nastanitev, zakonsko določen delovni čas in takšno plačo, kot jo dobivajo češki delavci v tovarni, kar je vsaj 585 evrov na mesec. V Romuniji tega ne moreta dobiti. Zato sta se odločila podpisati pogodbo o šestmesečni zaposlitvi, ki je bila napisana v češčini, ki je seveda nista razumela.

Ljudje sprejemajo prekarne oblike zaposlitve zato, ker druge izbire nimajo, delavci migranti iz revnih držav pa doma bolje plačanega dela ne morejo dobiti.

Ob 5.30 naslednje jutro so ju prepeljali v Panasonicovo tovarno. Kmalu so jima predstavniki Xawaxa povedali, da bosta morala pogosto delati nadure ali dobiti nagrade, da bosta zaslužila obljubljeno plačo. To je bilo napisano v pogodbi, ki je nista razumela. Ženska je zbolela in nekega večera padla v nezavest, morala je na zdravljenje v bolnišnico. Od agencije ni dobila tako rekoč nikakršne pomoči. Katerina Kotrla, direktorica nevladne organizacije, ki pomaga delavcem migrantom v češkem kraju Pardubice, pravi, da agencije delavcem, ki potrebujejo zdravljenje, ne pomagajo dovolj, jim zmanjšujejo plačo, ko zaradi poškodb ali bolezni ne morejo delati. »Agencije imajo veliko moč nad temi ljudmi,« pravi.

Jan Hendrych, izvršni direktor Wincot People Group, ki je ena največjih zaposlitvenih agencij v Vzhodni Evropi in je letos prevzela Xawax, pravi, da spoštujejo delovnopravno zakonodajo v vseh državah, spornih praks, ki so jih novinarji New York Timesa odkrili na Češkem, pa ne pozna. Sodelovali so s češko vlado pri pripravi ukrepov za odpravo spornih praks agencij z namenom, da bi pomagali na Češko pritegniti delavce.

Jiri Vanasek namestnik ministra za delo, pravi, da je kršitve težko dokazati. Vlada je odločila tudi pregledati številne zaposlitvene agencije v državi. Pred kratkim je uvedla takso za registracijo, da bi preprečila pogosto menjavanje imen, s čimer se izogibajo obveznosti, da morajo delavce redno zaposliti za polni delovni čas, ko jim poteče pogodba o začasni zaposlitvi.

Izvedenci pravijo, da morajo evropski regulatorji ob ukrepih za povečanje zaščite zaposlenih zamašiti luknje v delovnopravni zakonodaji, ki omogočajo nestabilne zaposlitve, nizke plače in prekarno delo.

Izvedenci pravijo, da morajo evropski regulatorji ob ukrepih za povečanje zaščite zaposlenih zamašiti luknje v delovnopravni zakonodaji, ki omogočajo nestabilne zaposlitve, nizke plače in prekarno delo. Rutvica Andrijasevic, predavateljica na univerzi Bristol, ki je preučevala vpliv podjetja Foxconn na evropske delovne standarde, pravi, da tekmo za zniževanje teh standardov, če jo imamo, omogočajo »naše lastne vlade«.