Človek in njegovo doživljanje prostora

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bodo odprli razstavo Stanka Kristla, enega najvidnejših slovenskih modernističnih arhitektov

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (Grad Fužine) bodo danes, 19. decembra ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor. Arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator ter nenehni kritik in sooblikovalec vsakdana, sodi danes med najvidnejše slovenske arhitekte. Pripada najvplivnejši skupini arhitektov slovenske moderne, generaciji študentov Edvarda Ravnikarja, ki se je izoblikovala v 60. letih prejšnjega stoletja. Njegove stavbe, kot so Diagnostično terapevtski trakt Kliničnega centra, otroški vrtec Mladi Rod v Ljubljani, osnovna šola France Prešeren v Kranju, stanovanjski bloki v Velenju in na Prulah ter Splošna bolnišnica Izola, bodo prvič povezane v smiselno celoto, ki bo pokazala Kristlov izjemen doprinos k slovenski prostorski kulturi. Kustosi razstave: Tadej Glažar, Tina Gregorič, Maja Vardjan

Razstava je razdeljena na štiri bistvene tematske sklope: Bivanje, Šolanje, Zdravje in Spomin. Zasnovana je bila na podlagi večletnega raziskovanja arhitektovega osebnega arhiva ter tudi s pomočjo dodatnih virov in pogovorov z arhitektom. Originalne načrte in risbe iz njegovega arhiva dopolnjujejo posebej za razstavo izdelane makete, diagrami in barvne fotografije velikega formata, ki omogočajo novo vizualno izkušnjo Kristlove arhitekture.

Ključna tema, ki zaznamuje raziskovalno-oblikovalski pristop Stanka Kristla, je človek in njegovo doživljanje prostora. V svojih arhitekturnih projektih, številnih člankih in raziskavah nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora. Raziskovanje prvinskega dojemanja prostora in zaznavanja še nerojenega otroka je določilo radikalno zasnovo vrtca Mladi rod v Ljubljani; študija integralnih načinov posredovanja znanja je vodila h konceptu Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju; razvoj kompleksne, sistemske metodologije projektiranja pa je omogočil sočasno projektiranje in gradnjo diagnostično-terapevtsko-servisnega objekta Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

"Glavne lastnosti Kristlovega ustvarjanja so eksperiment, inventivnost in sistemskost, ki se prepletajo na prostorski, tehnološki in socialni ravni. Stavbe so oblikovane kot odprte strukture, ki v veliki meri omogočajo prilagajanje, spreminjanje in razvoj v času. Njihova pojavnost je večinoma določena z vidno konstrukcijsko zasnovo, z eksperimentalno uporabo nekonvencionalnih materialov ter z inovativnimi detajli in tehnološkimi patenti, ki jih povezuje ekonomičnost gradnje in vzdrževanja objektov. Zaradi inovativnega raziskovalnega pristopa so njegove zgradbe pogosto prestopale meje znanega in uveljavljenega ter zato sprožale tako izrazito (strokovno in laično) navdušenje kot tudi zagrizen odpor. Kristlova realizirana arhitekturna dela so bila nagrajena s številnimi priznanji za izjemne arhitekturne dosežke in pomembno določajo slovensko arhitekturno dediščino 20. stoletja ter pomenijo samosvoj prispevek k eksperimentalni evropski povojni arhitekturi."

Stanko Kristl skupaj z Otonom Jugovcem, Savinom Severjem, Majdo Dobravec, Milanom Miheličem, Ilijo Arnautovićem, Marto in Francetom Ivanškom, Milošem Bončo, Janezom Lajovcem, Gregom Košakom in drugimi sestavlja jedro najvidnejše skupine študentov arhitekta in profesorja Edvarda Ravnikarja. Povezujejo jih osnovna miselna načela, vendar so znotraj inovativne in konsistentne produkcije slovenske arhitekture šestdesetih let, kjer je koncept stavbe jasno izražen tako v konstrukciji kot v detajlu in kjer je pojmovanje arhitekture vse, od kljuke do urbanizma, kot posamezniki ustvarili njihove različne avtorske izpeljave. Kristl se je najodločneje osredotočil na humani vidik arhitekture. Človeka je postavil v središče kot primarni razlog za arhitekturo, saj je trdil, da ga je modernizem v svoji dogmatski funkcionalnosti – z zadovoljevanjem zgolj fizioloških potreb – zapostavil. V nenehnem iskanju humanega je verjel in učil, da arhitektura lahko vzgaja, zdravi in plemeniti človeka, in s to idejo deluje tudi danes.

Preberite si tudi intervju Urše Marn s Stankom Kristlom

Preberite si tudi članek Vesne Teržan