Trump predstavlja zadnjo stopnjo uvedbe korporativnega totalitarizma

Ameriški predsednik plenjenje in zatiranje upravičuje z nenehnimi lažmi

Marginalizacija in uničevanje institucij vključno s sodišči, akademskimi ustanovami, zakonodajnimi telesi, kulturnimi organizacijami in mediji, je največja grožnja danes. Gre za institucije, ki so včasih zagotavljale javne razprave, ki so temeljile na realnosti in dejstvih in nam pomagale ločiti laži od resnice ter so olajševale zagotavljanje pravic. Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges na portalu Truthdig na podlagi teh ugotovitev za ZDA piše, da predsednik Donald Trump in republikanska stranka predstavljata zadnjo stopnjo uvedbe korporativnega totalitarizma.

Plenjenje in zatiranje opravičujejo s stalnimi lažmi, ki so niso enako kot neresnice in polresnice, ki so jih širili prejšnji predsedniki Bill Clinton, George Bush in Barack Obama. Običajne politične laži, ki so jih uporabljali, niso bile namenjene ukinjanju realnosti. Bile so oblika manipulacije.

Clinton je ob podpisu sporazuma o prosti trgovini NAFTA zatrjeval, da »pomeni delovna mesta, ameriška delovna mesta in dobro plačana ameriška delovna mesta«, a pri tem ni vztrajal, ko se je pokazalo, da to ni res. Bush je ljudem razlagal, da so ZDA napadle Irak, ker ima Sadam Husein orožje za množično uničevanje, in pri tem ni vztrajal, ko ga niso našli.

Kdor uporablja permanentno laž, se na realnost ne ozira, ampak jo širi naprej, čeprav se izkaže, da ne drži. Kdor uporablja permanentno laž, tiste, ki govorijo resnico, podkrepljeno z dejstvi, napada kot lažnivce, izdajalce in trgovce z »lažnimi novicami«, ki so pregnani iz javne sfere, ko totalitarne elite dobijo dovolj moči. Krčevito zavračanje tistih, ki uporabljajo permanentne laži, da bi priznali realnost, ne glede na to, kako očitna je ta, ustvarja kolektivno psihozo.

Rezultat konstantnega in popolnega nadomeščanja resnice, ki temelji na dejstvih, z lažmi, ni, da bo laž sprejeta kot resnica in bo resnica očrnjena kot laž, ampak bo uničen razum, na katerem temelji naše obnašanje v realnem svetu.

Rezultat konstantnega in popolnega nadomeščanja resnice, ki temelji na dejstvih, z lažmi, ni, da bo laž sprejeta kot resnica in bo resnica očrnjena kot laž, ampak bo uničen razum, na katerem temelji naše obnašanje v realnem svetu, je v knjigi Izvori totalitarizma napisala filozofinja Hannah Arendt.

Stalna laž spremeni politični diskurz v gledališče absurda. Donald Trump, ki kljub fotografskim dokazom laže o množici, ki se je udeležila slovesnosti ob njegovi prisegi, trdi, da ga bo nov davčni zakon glede na stanje njegovih osebnih financ »ubil«. V resnici pa bo njemu in njegovim dedičem prihranil več kot milijardo dolarjev. Minister za finance Steven Mnuchin trdi, da ima poročilo, ki dokazuje, da predlagano znižanje davkov ne bo povečalo proračunskega primanjkljaja, čeprav takšno poročilo ne obstaja.

Zasebna podjetja s področja rudarstva in fosilnih goriv so dobila v last dobrih 800 tisoč hektarov javnih površin medtem ko Trump še vedno vztraja, da ta prenos pomeni, da bodo »javne površine spet namenjene javni rabi«. Ko okoljevarstvene organizacije ta prenos označujejo za krajo, republikanec Rob Bishop njihovo kritiko označuje kot laži.

Stalna laž je poveličevanje totalitarizma. V takšnih razmerah ni več pomembno, kaj je res, ampak, kaj je »pravilno«. Na zvezna sodišča so imenovani bedasti in nesposobni sodniki, ki služijo »pravilni« ideologiji korporativizma in rigidnim socialnim običajem krščanske desnice. Realnost, vključno z znanostjo in pravno državo, ignorirajo. Preganjajo tiste, ki živijo v realnem svetu, ki temelji na intelektualni in moralni avtonomiji.

Stalna laž je poveličevanje totalitarizma. V takšnih razmerah ni več pomembno, kaj je res, ampak, kaj je »pravilno«.

Totalitarna vladavina vedno povzdiguje brutalne in neumne. Bebci na vodilnih položajih nimajo pristne politične filozofije ali ciljev. Za opravičevanje svojega pohlepa in sle po oblasti uporabljajo večinoma absurdne in protislovne klišeje in slogane. Enako velja za krščansko desnico, ki zapolnjuje ideološki vakuum Trumpove administracije, in za predstavnike korporacij, ki pridigajo neoliberalizem in globalizacijo. Združitev korporacij s krščansko desnico je poroka med pošastjo Godzilla in Frankensteinom.

Pokvarjenim političnim figuram niti ni treba razumeti družbenih in političnih posledic njihovega vedenja, je psihiater Joost A.M. Meerloo napisal v The Rape of the Mind: The Psychology of Thought Control, Menticide, and Brainwashing.

Ko je realnost nadomeščena z muhastimi mnenji in preračunljivostjo, današnja resnica pogosto jutri postane laž. Doslednosti ni. Kompleksnost, nianse, globina in modrost so nadomeščeni s preprostimi grožnjami in silo. Zaradi tega administracija Donalda Trumpa prezira diplomacijo. Totalitarizem je v bistvu želje po preprosti ljudski pripovedki, je napisal pisatelj Thomas Mann. Ko ta ljudska pripovedka nadomesti realnost, sta morala in etika ukinjeni. Komur uspe doseči, da verjamete v nesmisle, vas lahko prepriča, da izvajate grozodejstva, je svaril Voltaire.

Korporacijske elite že dolgo ne upoštevajo pravil. Njihovi lobisti, kupljeni politiki, upogljivi akademiki, skorumpirani sodniki in zvezdniški televizijski novinarji ustvarjajo kleptokratsko državo, kjer je podkupovanje legalno, izkoriščanje pa brez nadzora. Korporacijske elite pišejo zakonodajo za širitev korporacijskega ropanja in plenjenja in nalaganja dolga ljudem. Državo razgrajujejo z varčevalnimi ukrepi, s prodajo javnih storitev zasebnikom, krčenjem programov za socialno varnost vključno z javnim izobraževanjem in zdravstvom. Vabijo nas v svoj shizofrenični svet žlobudranja namesto razumnega pogovora. V sistemu, ki podpira nepravičnost, nas silijo, da iščemo pravico. V tej tekmi ni mogoče zmagati.

Korporacijske elite že dolgo ne upoštevajo pravil. Njihovi lobisti, kupljeni politiki, upogljivi akademiki, skorumpirani sodniki in zvezdniški televizijski novinarji ustvarjajo kleptokratsko državo, kjer je podkupovanje legalno, izkoriščanje pa brez nadzora.

Zato je treba vzpostaviti paralelne institucije in organizacije za zaščito pred korporativnimi napadi in prevlado. Čim bolj se je treba ograditi od vampirske države z ustanavljanjem skupnosti delavcev, sistemov za lokalno oskrbo s hrano, neodvisnih kulturnih, umetniških in političnih organizacij.