Jernej Lorenci, prejemnik najpomembnejše nagrade v evropskem gledališču

Gledališkega režiserja Jerneja Lorencija (1973) je v prvem obdobju ustvarjanja zanimal predvsem svet antike, ritualnega, arhetipskega in mitopoetskega, leta 2009 pa je z režijo Oresteje v ljubljanski Drami vstopil v novo obdobje. V novi režiserski viziji je razprl svoje gledališče, se začel odpirati občinstvu in ustvarjati predstave v sodelovanju z igralci. To ni bila le posledica njegove zavestne odločitve o prehodu iz metafizike v fiziko, temveč tudi spoznanja, da je treba vsakemu igralcu v predstavi omogočiti izražanje. Lorenci namreč v igralcih ne vidi le »orodja« za oblikovanje svoje vizije predstave, temveč poskuša ustvariti kolektiv, v katerem bi bil vsak igralec zastopan kot človek. Tudi zato so igralci v njegovih predstavah, kar je vidno v Iliadi, Bibliji, prvem poskusu, in Snu kresne noči, individualizirane osebnosti in ne le ustvarjalci likov, zasnovani na podlagi vizije avtorja teksta ali režiserja.

Lorenci pravi, da je zanj ideal »odstotna režija«. In vedno poudarja, da njegovega gledališča ne bi bilo brez njegovih tesnih sodelavcev. Tudi pokojnega Jerneja Šugmana, ki je zanj eden izmed glavnih razlogov, da je sam pred nekaj dnevi v Rimu prejel nagrado premio europa, najpomembnejšo nagrado v evropskem gledališču, tako rekoč gledališkega »oskarja«. Vrhunski igralec, ki je po mnenju režiserja »združeval najboljše iz teatra in življenja«, je sodeloval v treh njegovih aktualnih predstavah: v Stenici, Iliadi, Kralju Ubuju in Bibliji, prvem poskusu.

Jernej Lorenci v svojih predstavah ne ponuja ogledala družbi, temveč s (po)močjo igralcev postavi družbo na oder. Morda se zaradi takšnega pristopa, ki ne postavlja ločnice med življenjem in gledališčem, »vzpostavlja poseben pretok čustev med prizorom in občinstvom«, kar je zaznala žirija, ki ga je izbrala med prejemnike nagrade premio europa. Morda je zato v tem »modrem režiserju« videla ustvarjalca »nove gledališke realnosti«, ki je zaznamovala vse dobitnike te najvišje evropske nagrade za gledališče, med njimi tudi Petra Brooka in Harolda Pinterja.

Lorenci – tudi dobitnik najvišjih slovenskih nagrad za gledališče – na območju Zahodnega Balkana, kjer pogosto gostujejo njegove predstave, sicer že velja za »zvezdo v evropskem gledališkem svetu«. S temi besedami ga je opredelil Željko Hubač, direktor beograjskega Narodnega gledališča, kjer je Lorenci pred nekaj meseci v okviru festivala Bitef na oder postavil Nebeško cesarstvo, predstavo, ki jo je ustvaril na temelju tem in motivov srbske srednjeveške epske poezije. Tudi to temo je Lorenci znal prikazati iz sveže perspektive.

V Nebeškem cesarstvu ste se ognili problematiziranju političnih zlorab srbske epske poezije, čeprav vemo, da so bile zgodbe o carju Lazarju in mit o Kosovskem polju eno izmed ključnih orodij za nacionalistično mobilizacijo srbskega življa v začetku devetdesetih in tudi že prej. Mnogi režiserji iz regije, denimo Hrvat Oliver Frljić, v svojih predstavah razgaljajo vzroke in posledice prepletanja mitologije, nacionalizma in politike, kar se perpetuira še v današnji čas ter ovira razvoj teh držav in družb. Vi pa ste v Nebeškem cesarstvu izpostavili univerzalna sporočila srbske epike. Je tudi »počlovečenje« razdiralne mitologije del »nove gledališke realnosti«?

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči