Različni izvajalci: Uglaševanje v svet: Slovenija (Tuning into the World: Slovenia)

+ + + + +

Pred leti sta izšli kompilacijski zgoščenki Jazz Slovenia in Etno Slovenia (2011), predlani je Slovenski glasbenoinformacijski center izdal plošči Jazz Slovenia 2015: čas za improvizacijo in Klasika Slovenia 2015: Skladbe za orkester, 1. del, letos pa je izšla nova kompilacija in na njej so pozornost namenili domačim glasbenikom, ki ustvarjajo na področju etnoglasbe, glasb sveta in ljudske glasbene tradicije, a svojo godbo – pod vplivi globalnih glasbenih gibanj in prevladujočih glasbenih žanrov – prepletajo s sodobnimi popularnoglasbenimi žanri.

Kompilacijo, ki predstavlja nekakšne vrhunce te domače glasbene ustvarjalnosti v zadnjih nekaj letih, so zasnovali kantavtorica, glasbena publicistka in raziskovalka Katarina Juvančič, raziskovalec in predavatelj na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kozorog in dolgoletni sodelavec festivala Druga godba Rok Košir. Pri tem so poskušali zaobjeti čim bolj aktualne in kakovostne avtorje, ki so zaradi zanimivih sodelovanj, žanrskih združevanj ali ustvarjanja novih glasbenih slogov v zadnjem času zbudili zanimanje domače in mednarodne javnosti.

Tako se na kompilaciji znajde lepo število že znanih glasbenih imen, za katera je združevanje ljudskega glasbenega izročila s popom, rockom, jazzom ali drugimi popularnimi žanri nekakšna stalnica. Med njimi so Vlado Kreslin, Vasko Atanasovski, Katalena, Magnifico, Klarisa Jovanović, Janez Dovč, Rudi Bučar ... Poslušalec pa hkrati dobi vpogled tudi v ustvarjalnost mlajših in manj uveljavljenih izvajalcev, ki so se izkazali z izvirnimi in zanimivimi stvaritvami. Mednje sodijo Katja Šulc, ki je uglasbila sodobno romsko poezijo Balkana in Vzhodne Evrope. Ali pa trio Širom, ki svoj eksperimentalni in minimalistični folk opiše kot »folk glasbo iz vzporednega vesolja«. Ali pa Mateja Gorjup, ki zvočno tradicijo povezuje z uporabo sodobnih glasbenih pripomočkov in eksperimentalne vokalizacije. Ne smemo pozabiti niti na izvajalke in izvajalce z obrobja ali iz zamejstva, ki so se v zadnjih letih predstavili z eklektično mešanico lokalnih in globalnih estetik, uporabo lokalnih narečij in kantavtorskimi postopki. Takšni ustvarjalci so denimo Silvana Paletti, Drajnarjuva vampa in duo Bakalina.

Kompilacija s pisano druščino 16 izbranih izvajalcev gotovo ne bi bila takšna, kakršna je, če na domačih tleh ne bi imeli festivalov takšne godbe, ki z dolgoletnim in kontinuiranim delovanjem spodbujajo ustvarjalnost med domačimi ustvarjalci – takšni sta zagotovo Druga godba, ki sodi v sam vrh festivalov te vrste na svetovni ravni, in blejski Okarina festival, ne smemo pa pozabiti niti na številne organizatorje manjših festivalov. Za konec moramo omeniti še založbe, ki s skrbnim izborom domačih kakovostnih izvajalcev skrbijo za visoko raven domače glasbene produkcije – to so denimo Celinka, Klopotec, ZARŠ, Sanje, Pivec, ZKP RTV Slovenija in druge.

In ko damo vse to na kup, dobimo odlično predstavitveno kompilacijo sodobne slovenske nadžanrske ustvarjalnosti.