Boj za internet

Ameriška administracija uspešno uresničuje sanje republikanskih volivcev, saj korak za korakom zmanjšuje obseg vladnih regulacij. Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je zdaj odpravila zakonska določila za zagotavljanje internetne nevtralnosti, ki jih je sprejela prejšnja administracija. Kakšen bo torej internet, osvobojen zakonske ureditve?

Uzakonjeno načelo internetne nevtralnosti od telekomunikacijskih operaterjev terja enakopraven in pravičen odnos do vseh ponudnikov storitev in uporabnikov vsebin. Kaj točno to pomeni? Na spletu obstajajo različne vsebine, kot so recimo Amazonova spletna trgovina, Netflix ali pa prispevki lokalnih blogerjev in vlogerjev. Pretok vsebine, recimo ogled poljubnega posnetka z YouTuba ali izmenjavo elektronskih sporočil, omogoča telekomunikacijski operater. Po pravilu internetne nevtralnosti telekomunikacijsko podjetje posameznih vsebin ne sme ponuditi z večjo hitrostjo, ne sme jih blokirati, kakovost in vidnost vsebin ne smeta biti odvisni od želje internetnega ponudnika.

Kaj pa prinaša odprava internetne nevtralnosti v ZDA? Preprosto povedano bodo telekomunikacijski operaterji lahko izbirali, do kakšne vsebine bodo imeli dostop uporabniki in kako hitro jo bodo prejeli – ne glede na to, ali gre za novico, nadaljevanko ali medosebno komunikacijo na družabnih omrežjih. Zvezna komisija za komunikacijo je torej odpravila tri temeljna pravila internetne nevtralnosti – blokiranje, določanje prednosti in omejevanje hitrosti. Povedano drugače: ameriški telekomunikacijski operaterji lahko sedaj blokirajo nekatere spletne strani ali aplikacije, omejijo hitrost podatkov ali povečajo hitrost pretoka podatkov za vsebine, katerih ponudniki so operaterju plačali premijo.

Ameriškim uporabnikom spleta tako grozijo monopoli, dražje pogodbe s telekomunikacijskimi operaterji in omejena internetna svoboda. Ponudniki, kot sta Amazon in Netflix, bodo morda v konkurenčnem boju začeli plačevati operaterjem premije, da bodo njihove vsebine hitreje in laže dostopne – to pa bo po žepih na koncu udarilo uporabnike. Ogrožena je tudi svoboda vsebin, saj so številni telekomunikacijski giganti lastniki komercialnih medijev in vsebine teh bodo gotovo imele prednost pred drugimi. Navsezadnje bo trpela svoboda komunikacije med uporabniki prek družabnih omrežij. Za primer vzemimo ameriškega operaterja AT & T, ki je leta 2012 – še pred internetno nevtralnostjo – naročnikom blokiral uporabo Applovega namenskega programa FaceTime. Vse to si bodo sedaj operaterji lahko privoščili.

Tako bodo izpolnjene dolgoletne sanje telekomunikacijskih operaterjev, ki so v ZDA poleg vojaške industrije drugi največji potrošnik denarja za lobiranje. Zgolj podjetje Verizon na leto odšteje do 20 milijonov evrov za »parlamentarne storitve«.

Sprememb pri nas za zdaj ne bomo čutili. Slovenija je namreč leta 2012 z zakonom o elektronskih komunikacijah kot druga država Evropske unije uzakonila internetno nevtralnost. Zakon narekuje, da telekomunikacijski operaterji v Sloveniji »ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje«.