Digitalna republika 

Je digitalizacija, ki jo je uvedla Estonija, naša prihodnost?

E-Estonija je najambicioznejši tehnološki projekt katerekoli države, saj vključuje vse člane vlade in spreminja vsakdanje življenje ljudi. Storitve (zakonodaja, volitve, izobraževanje, sodstvo, zdravstvo, banke, davki, politika in drugo) so digitalno povezane prek ene platforme. Taavi Kotka, ki je eden od najbolj znanih predstavnikov projekta e-Estonija, je za New Yorker pojasnil, da so morali določiti razumen cilj, ki je dovolj velik, da so mu ljudje verjeli.

Tako danes lahko Estonci volijo od doma s pomočjo svojih računalnikov. To omogoča sistem »samo enkrat«, ki določa, da nobene in formacije ni mogoče vnesti dva krat. Posojilojemalci imajo v sistemu na voljo podatke o svojem prihodku, dolgu, prihrankih, ki jih potrebujejo za najem posojila. Zdravniki imajo dostop do vseh zdravstvenih podatkov svojih pacientov. Če se par želi poročiti, kljub digitalizaciji še vedno mora na matični urad in tam izraziti svojo voljo, pojasnjuje Andrus Kaarelson, direktor Estonskih informacijskih sistemov.

Estonska vlada pravi, da z digitalizacijo na leto prihrani za dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda plač in izdatkov. Če je vse digitalno, lokacija ni pomembna, je mogoče imeti državo brez meja, pravi Kotka. Leta 2014 je vlada uvedla program digitalno »rezidentstvo«, ki prijavljenim tujcem omogoča, da lahko na daljavo opravljajo nekatere storitve, kot so bančne, enako, kot če bi živeli v Estoniji. Z drugimi ukrepi estonska vlada spodbuja mednarodna zagonska podjetja, da iz Estonije poslujejo prek virtualne poti, saj ima ta država najnižjo stopnjo davka za podjetja v EU.

Znana je tudi po liberalni zakonodaji za tehnološke raziskave. Na vseh cestah je že mogoče legalno preskušati avtonomna vozila tretje generacije, v katerih voznik lahko po potrebi prevzame nadzor, načrtuje pa tudi zakonodajo, ki bo omogočala preskušanje pete generacije avtonomnih vozil, ki gredo na pot sama, brez ljudi. Viljar Lubi, namestnik sekretarja za gospodarski razvoj, pravi, da se inovacije zgodijo kjerkoli. Če se Estonija zapre, se bodo pač zgodile nekje drugje. Tim Draper, iz družbe tveganega kapitala s Silicijeve doline Draper Fisher Jurvetson, razlaga, da prihajamo v zelo zanimive čase, ko veliko vlad lahko postane digitalnih.

Na vseh cestah je že mogoče legalno preskušati avtonomna vozila tretje generacije, v katerih voznik lahko po potrebi prevzame nadzor, načrtuje pa tudi zakonodajo, ki bo omogočala preskušanje pete generacije avtonomnih vozil, ki gredo na pot sama, brez ljudi.

Anna Piperal, ambasadorka e-Estonije, je novinarju New Yorkerja pokazala, kako sistem deluje. V svoj prenosni računalnik je vtaknila elektronsko kartico, vtipkala svojo digitalno kodo za vstop, nato pa še kodo za digitalni podpis. Potem mu je pokazala, kako lahko pride do svojih osebnih podatkov iz registra prebivalcev, kjer so shranjene številke njenih dokumentov, telefonske številke, naslov elektronske pošte. Pokazala je register nepremičnin, register, kjer so shranjeni podatki o njeni zaposlitvi, register, kjer so podatki za zavarovanje njenega avtomobila. Pokazala je davčni register, kjer Estonci lahko vidijo, ali imajo kak davčni dolg in koliko znaša. V registru izobraževanja je za Anno Piperal navedeno, da končuje magisterij na talinski tehnološki univerzi, pa tudi, katere šole je že končala. Registri so med seboj povezani, kar pomeni, če želi kupiti vstopnico, sistem takoj lahko ugotovi, da je študentka. Njena mačka je vnesena v register hišnih ljubljenčkov.

Podatki v estonskem sistemu niso centralno shranjeni, ampak vladna platforma X-Road povezuje posamezne strežnike. To pomeni, da ima zobozdravnik sam shranjene podatke o svojih pacientih, banke o svojih strankah, šole o svojih učencih. Ko uporabnik zahteva svoje podatke, jih dobi po enakem sistemu, kot po odprtju zapornic prevozi kanal. Čeprav je portal X-Road v lasti vlade, ga uporablja vse več zasebnih podjetij in tudi sosednje države. Finska ga je recimo začela uporabljati za zdravila, ki jih je mogoče v lokalnih lekarnah dobiti v obeh državah.

Digitalno varnost v Estoniji zagotavljajo s tehnologijo veriženja blokov (blockchain) K.S. I., ki je digitalna različica šala, ki ga splete babica. Tako kot je pri šalu vsaka petlja odvisna od prejšnje in nobene ni mogoče neopazno odstraniti, tudi sistem K.S. I. omogoča odkritje vsake spremembe oziroma kršitve, ne glede na vir. Martin Ruubel, predsednik družbe Guardtime, ki je razvila K.S. I., zagotavlja, da ta sistem lahko ščiti tudi informacije, ki zanj niso »vidne«. Zaradi hekerskih napadov ima seveda vgrajenih več varoval, ki jih ves čas dopolnjujejo. Letos je estonska vlada vzpostavila omaro strežnikov v Luksemburgu, kjer so shranjene varnostne kopije njenih sistemov. To »podatkovno veleposlaništvo« je bilo vzpostavljeno na podlagi istega mednarodnega prava, kot velja za fizična veleposlaništva, kar pomeni, da so strežniki na »estonski zemlji«.

Letos je estonska vlada vzpostavila omaro strežnikov v Luksemburgu, kjer so shranjene varnostne kopije njenih sistemov. To »podatkovno veleposlaništvo« je bilo vzpostavljeno na podlagi istega mednarodnega prava, kot velja za fizična veleposlaništva, kar pomeni, da so strežniki na »estonski zemlji«.

Marten Kaevats, estonski nacionalni svetovalec za digitalizacijo, zdaj govori predvsem o kratu. Izraz je vzel iz nacionalne folklore, kjer pomeni skupino naključnih objektov, ki jih bo hudič oživil za vas v zameno za kapljico krvi, darovano na križišču petih poti. Hudič da kratu dušo, ta tako postane sužnja svojega stvarnika. Vsak Estonec vključno z otroci razume, kaj je krat. V Kaevatsovi pisarni zdaj zato govorijo o kratu, namesto o robotih in algoritmih.

V estonski zakonodaji krat dejansko pomeni robota, ki ima zastopniške pravice. Ideja, da algoritem lahko za nekoga kupuje in prodaja storitve, je konceptualna nadgradnja, razlaga Marten Kaevats. Zakonodaja krat bo od leta 2018 omogočila, da bo vsak odgovarjal za to, da je določeni stvari »dal kapljo krvi«. Tako želijo Estonci preprečiti, da s pametnim opekačem ne bo več mogoče napadati spletnih strani oziroma pametne naprave ne bodo več mogle vplivati druga na drugo, če bodo skupaj na mizi, v žepu, prostoru.