Katera država je »usrana luknja«, je odvisno od perspektive

Voditelji ZDA verjamejo, da sta moč in bogastvo pravica, ki jima jo je dal sam bog

Predsednik ZDA Donald Trump je pred kratkim za zaprtimi vrati izražal jezo nad dejstvom, da v ZDA prihajajo le ljudje iz revnih držav, kot je Haiti. Po poročanju STA je eksplodiral med predstavitvijo kongresnega dogovora o ureditvi problema priseljevanja. Demokratski senator iz Illinoisa Dick Durbin je našteval države, katerih državljani bi lahko dobili začasni zaščiteni status zaradi objektivnih okoliščin doma, ko bodo ukinili program loterije za dovoljenja za delo in bivanje v ZDA.

Ko je Durbin prišel do Haitija, je Trump vskočil in ga vprašal, zakaj v Ameriki potrebujejo Haitijce in zakaj želijo še več Afričanov ter dodal vprašanje, zakaj si želijo vse te ljudi iz »usranih lukenj«, namesto na primer iz Norveške.

Kot nekdanji vojni dopisnik Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges na portalu Truthdig pojasnjuje, da ne potrebujemo teleskopa, da bi našli državo »usrana luknja«.

Pet let je poročal o vojni v Salvadorju. To je bil upor razlaščenih kmetov proti 14 vodilnim družinam in peščici ameriških korporacij, ki so vodile Salvador tako, kot da bi bil plantaža. Polovica prebivalcev ni imela zemlje. Delali so kot tlačani na plantažah s kavo, na poljih sladkornega trsa in bombaža in bili obupno revni. Oblast se je na poskuse, da bi se organizirali in mirno protestirali, odzvala z nasiljem vključno s streli iz avtomatskih pušk s streh stavb v središču prestolnice San Salvador. Krogle so od tam letele na protestnike kot dež.

Eskadroni smrti so ugrabili, brutalno mučili in usmrtili kmečke, delavske, cerkvene in univerzitetne voditelje, njihova zmaličena trupla so pogosto pustili na ogled na cestnih bankinah. Ko je Hedges prišel v državo, so eskadroni smrti na mesec pobili med 700 in 1000 ljudi.

Potem je nastala uporniška vojska Nacionalna fronta Farabundo Martí (FMLN), ki je skorumpirani in demoralizirani vojski odvzela velika območja zemlje po vsej državi. Brez posredovanja iz tujine bi uporniki v nekaj mesecih prevzeli nadzor nad prestolnico in izrinili oligarhe. Toda severno od Salvadorja je država »usrana luknja«, ki jo je takrat vodil nekdanji drugorazredni filmski igralec z začetkom demence (Ronald Reagan, op. p). Ta država »usrana luknja«, ki vidi svet črno in belo, komunistično in kapitalistično, se je odločila v Salvadorju zatreti upor revnih in ljudi brez zemlje. Ni dovolila, da bi se njenim podjetjem, kot je United Fruit, zmanjšali dobički, z njimi povezani oligarhi pa bi izgubili oblast.

Ta država prezira težnje revnih, zlasti revnih v Latinski Ameriki in Afriki. To so ljudje, ki bi morali po prepričanju voditeljev države »usrana luknja« vse življenje preživeti v revščini v korist oligarhov in njenih velikih podjetij. Pusti revne in temnopolte lačne, glej, kako njihovi otroci umirajo od bolezni ali so ubiti. Tisti, ki vodijo državo »usrana luknja«, verjamejo, da je moč in bogastvo pravica, ki jim jo je podelil sam bog.

Država »usrana luknja« je v Salvador na dan poslala za milijon dolarjev pomoči in orožja. Tja je poslala svoje najbolj neusmiljene morilce, kot je agent tajne agencije CIA Félix Rodríguez, ki je v Boliviji nadzoroval lov na revolucionarja Che Guevaro, vodil njegovo usmrtitev in ponosno nosil ročno uro, ki jo je snel z revolucionarjevega trupla. Morilce, ki jih je država »usrana luknja« pošiljala v Salvador, je bilo mogoče videti ponoči posedati ob bazenu v hotelu Sheraton, večinoma z vietnamskimi ženami. V črni umetnosti klanja so se izpopolnili vojni, kii so jo ZDA zanetile v Vietnamu. V Srednji Ameriki so vodili eskadrone smrti, ki so pobijali uporniške voditelje, duhovnike in nune, ki so delali v revnih skupnostih, učitelje, novinarje, sindikalne voditelje, študentske voditelje, profesorje in intelektualce, ki so zavračali podkupovanje.

Usposabljali so vojake za oligarhe, z vojaki iz Hondurasa, Venezuele in Čila so oblikovali vojsko plačancev, ki so jo pošiljali v boj proti uporniškim enotam FMLN. Priskrbeli so helikopterje za lov na upornike iz zraka. To je bila po besedah Chrisa Hedgesa orgija militarizma. Država »usrana luknja« je za zatrtje upora v Salvadorju porabila 4 milijarde dolarjev. Istočasno je z 1 milijardo dolarjev podprla morilce, ki jih poznamo kot kontraše v Nikaragvi, kjer je bilo umorjenih 50 tisoč ljudi. Tiho je podpirala tudi morilce v Gvatemali, kjer je padlo 200 tisoč ljudi. Dokaz početja države »usrana luknja« so množična grobišča v Srednji Ameriki.

Salvador si od vojne, ki je uničila infrastrukturo, še vedno ni opomogel. Preplavljen je z orožjem. Vsako uro in pol se v tej državi zgodi umor. Naj teče kri, so rekli voditelji države »usrana luknja«. Kri temnopoltih zanje ni pomembna. Katera država je »usrana luknja«, je odvisno od perspektive.