Auspuhi, laži in nacionalka

Poročila na POP TV so neprimerno boljša od tistih na nacionalki. Boljša so tudi od Odmevov, čeprav si ti očitno prizadevajo, da bi postali bolj priljubljeni in komercialni. Žal so se tega lotili na napačen način: ne samo s športom pred kulturo – ampak celo s športom pred vsem.

Prvi novici ponedeljkovih in torkovih Odmevov sta bili rokomet: ali se je Slovencem zgodila krivica? Ali nas velike sile vedno izigrajo in delajo nam v škodo, ker smo majhni? Ali za vsem tem stojijo »strici iz ozadja«, je celo zaskrbljeno dahnila Rosvita Pesek in nekdanji rokometni reprezentant Zoran Lubej, ki je bil gost v studiu, ji je moral z vso resnostjo razložiti, da teorijam zarot seveda ne smemo verjeti, in s tem poskrbel tudi za enega najbolj treznih političnih komentarjev v zadnjem času.

Medtem ko smo bili Slovenci v prvi novici žrtve velesil, opeharjeni poštenjaki, smo že nekaj minut pozneje po zaslugi gosta v studiu, Igorja Akrapoviča, slišali, da smo predvsem lenuhi, ki raje dremuckamo na zavodu za zaposlovanje in se nato okoriščamo z delom na črno, kakor da bi pošteno delali. Povedal je, kakor naši gospodarstveniki radi poudarijo, da v Črnomlju, kjer je visoka brezposelnost (14,5-odstotna), ne najde delavcev, pač pa jih mora uvažati iz Bosne. Morda bi bil čas, da obrnemo ploščo in pomislimo, kako slabe delovne razmere Akrapovič in drugi ponujajo, da se delavci ne odločijo za delo pri njih? Jim ni nerodno?

Poleg avtorasizma, ki ga je zganjal Akrapovič, je bilo v njegovem govoru cel kup neresnic, pa tudi nekonsistentnih informacij. Dejal je, da je pri nas nemogoče zaposlovati, ker država delavcem pobere kar 70 odstotkov, kar naj se v tujini ne bi dogajalo. To ni res, najvišja obdavčitev v Sloveniji znaša 50 odstotkov, in še to ob zaslužku 70.000 evrov. Nato sta z Rosvito Pesek o vsem skupaj udarila še gostilniško debato, v kateri nihče od njiju ni uporabljal natančnih številk, ampak malo počez, kakor bi bile nemške in slovenske dohodninske stopnje nekaj, o čemer bi lahko govorili le približno. Ko je voditeljica nato iz Akrapoviča vseeno želela privabiti nekaj človeškega in omenila minimalno plačo in delavce, ki zanjo garajo, a z njo ne morejo preživeti, je ta pojasnil, da moramo vedeti, da slovenski delavci delajo le 7,5 ure na dan – nemški pa polnih osem, kar delodajalce ogromno stane. Gospodu Akrapoviču bi radi povedali, da po podatkih OECD slovenski delavci v povprečju delajo 1682 ur na leto, nemški pa 1363, kar pomeni, če preračunamo posebej zanj, da nemški delavci delajo 319 ur manj, kar znese približno tričetrt ure na dan manj, tako da lahko za trenutek spusti prst s štoparice in si odpočije od naporov nadzorovanja lene delavske drhali.

Ker je gospod Akrapovič narobe povedal skoraj vse številke v oddaji, bi javni televiziji svetovali, da ga drugič povabi, če bo beseda tekla o auspuhih, bojda je v tem odličen, ekonomijo, gospodarstvo in analizo javnega sektorja pa naj prepusti drugim.