Financiranje kot loterija

Jezikovni portal Fran je nekaj boljšega, kar se je v zadnjih letih zgodilo slovenskemu jeziku. Internetni portal, ki združuje različne slovarje, slovenistične jezikovne vire, ki omogoča iskanje po jezikovnih korpusih in podobno, je univerzalno dostopen, brezplačno dosegljiv vsem, povezanim v splet. Slovar slovenskega knjižnega jezika, pa tudi drugi slovarji so v digitalizirani različici obstajali že prej, a so bili plačljivi ali pa so bile te zbirke predstavljene zelo nerodno in težko dostopne. Fran s tega vidika pomeni revolucijo, ni idealen, morda je včasih funkcionalno nepregleden, tudi ni edino digitalno jezikovno orodje, toda za rabo povprečnega govorca slovenskega jezika je dovolj dober.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ki skrbi za Fran, se je konec lanskega leta prijavil na razpis ministrstva za kulturo, namenjen »promociji in uveljavljanjuslovenskega jezika na področju virov, tehnologij in digitalizacije«. Celoten razpis je bil v dveh letih vreden nekaj manj kot 140 tisoč evrov, pri Franu so si zaželeli četrtino teh sredstev. Želeli so nadgraditi portal, ga predstaviti, izboljšati rabo, želeli so obveščati javnost, izobraževati jezikovne uporabnike, razširiti motivacijske slogane, kot so recimo Fran je zagnan, Fran za vsakdan, Ni ekrana brez Frana. Zdelo se je, da je Fran pisan na kožo željam ministrstva, ki si je zaželelo boljšo »promocijo slovenskega jezika ter seznanjanje javnosti z uporabo jezikovnih priročnikov, drugih jezikovnih virov in tehnologij«.

Pri Franu niso bili uspešni. Seštevek točk strokovne komisije, ki je ocenjevala prispele prijave, je bil prenizek. Vloga naj bi bila sicer »kakovostna«, morebiti pa je bilo »nekoliko premalo poudarjeno sprejemanje načina povratnih informacij s strani uporabnikov«. Izbrani so bili drugi projekti.

Dr. Kozma Ahačič, urednik portala, je seveda razočaran. »Če delaš več stvari, ki so pomembne in odmevne, si po takem načinu razmišljanja manj zaslužiš uspeh na projektnem razpisu. Način financiranja je, žal, tak, da se bo naš inštitut prihodnje leto spet bojeval s finančnimi težavami.«

Na ministrstvu za kulturo se branijo, pojasnjujejo, da je komisija delala strokovno in da Fran, posredno sicer, podpirajo. Fran naj bi bil skratka »portal, ki že vrsto let zelo dobro opravlja svoje poslanstvo in ga bo tudi v prihodnje. Obžalujemo, da zaradi omejenih sredstev vseh projektov, ki so se uvrstili nad prag kakovosti, ne bomo mogli podpreti.«

Ahačiča birokratski odgovori ne prepričajo. »Naše delo je dolgoročno, financiranje je vsako leto podobno loteriji. Še zlasti pa je skrb zbujajoče, da ministrstvo ne ve, kaj je bilo na področju slovenskega jezika že narejenega.« Tako je bil na tem razpisu recimo izbran projekt Slovar sopomenk sodobne slovenščine, ki naj bi bil v osnovi že narejen. »Pri tem največ izgubijo uporabnice in uporabniki slovenskega jezika – v katerih službi smo,« še pravi Ahačič.

Ahačič je bil sicer pred kratkim izbran za Delovo osebnost leta, razlog nista bili samo njegovi knjigi, ki sta mladim približali slovnico in pravopis, pač pa tudi portal Fran. Nenavadno je, da jezikoslovec postane osebnost leta. Zaradi tega se je Ahačiču prek Facebooka oglasil minister za kulturo Tone Peršak in zapisal, da mu čestita ob priznanju, ki »ste ga bili deležni vi in vaše pomembno delo na področju slovenskega jezika, in se ob tem veselim nadaljnjega plodovitega in ustvarjalnega sodelovanja«. Isti minister je sicer podpisal odločbo, s katero ministrstvo temu »pomembnemu delu« ni odobrilo sredstev.

Izgovori ministrstva so sprenevedanje. Če minister res misli, da gre za delo, tako pomembno za slovenski jezik, bi moralo ministrstvo projekt odločnejše podpirati. Sklicevanje na izbiro strokovne komisije pa je s tega vidika zgolj skrivanje, minister je tisti, ki na koncu odgovarja in odloča.