Čas dela za Zobca

»Namen pravosodnih policistov ob vhodu v sodno palačo ni zagotavljanje varnosti, ampak poniževati določene, v glavnem vse sodnike. Jih poniževati, delati razlike, sodnike narediti ponižne,« je pred dnevi dejal nekdanji ustavni, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec. Ponovno je, tokrat na nacionalni RTV, spregovoril o incidentu s pravosodnim policistom, ki se je zgodil pred časom pri vhodu v sodno palačo v Ljubljani, in spet predstavil svoje videnje tega dogodka.

Javnost za zdaj ni imela možnosti izvedeti, kaj se je res zgodilo, je pravosodni policist poniževal vrhovnega sodnika ali je bilo morda celo ravno nasprotno? Precej bliže odgovoru na to vprašanje bi bili, če bi lahko videli posnetke varnostnih kamer, ki snemajo dogajanje pri vhodu v stavbo, kjer domujeta vrhovno in okrožno sodišče. A v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in na okrožnem sodišču so zavrnili medije, ki so vložili prošnjo za vpogled v posnetek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so takoj po dogodku ustanovili posebno komisijo, kot jo ustanovijo vselej, kadar obstaja sum, da je njihov zaposleni pri opravljanju dela storil kaj protizakonitega. Komisija je opravila pogovore z vsemi vpletenimi in pričami ter si, kar je najpomembneje, ogledala posnetke varnostnih kamer. Na podlagi njenega poročila so z ministrstva za pravosodje sporočili, da »posnetek v celoti prikazuje, da je bilo ravnanje pravosodnega policista korektno, zakonito, sorazmerno in strokovno ustrezno«.

Komu verjeti? Je pravosodni policist po nepotrebnem nadlegoval vrhovnega sodnika? Vrhovni sodnik ni upošteval hišnih pravil? Je pravosodnemu policistu kasneje res grozil z izgubo službe? Je to res počela tudi njegova soproga, prav tako vrhovna sodnica, Barbara Zobec?

Iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so sporočili, da »bi vrhovni sodnik Zobec prizadevanje za spoštovanje ustavnih pravic vseh državljanov najbolje izkazal tako, če poda soglasje za javno objavo posnetega dogodka. Po našem vedenju doslej tega ni storil. Če dvomi v verodostojnost posnetka, ga lahko v skladu s svojimi pravicami pogleda in se o tem prepriča. Vsako drugačno ravnanje vrhovnega sodnika razumemo kot sprenevedanje in nadaljevanje njegovega povsem neprimernega in neresničnega predstavljanja dogodka javnosti, ki ima pravico vedeti pravo resnico.«

Z okrožnega sodišča, upravljavca varnostnega sistema in skrbnika posnetkov varnostnih kamer, so sporočili, da edina oseba, ki bi lahko omogočila javno objavo posnetkov, vrhovni sodnik Jan Zobec, doslej ni izkazala interesa za objavo. Dodajajo tudi, da se posnetki v skladu z zakonom in njihovim lastnim pravilnikom uničijo po treh mesecih. Čas je tokrat na Zobčevi strani. Čeprav je res, da kopijo posnetkov hranijo tudi v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer je zagotovo ne bodo preuranjeno uničili, saj zakon določa enoletni rok.