Fsa tota leta so nas tukli dol

Ljubitelji bizark ste na YouTubu gotovo že naleteli na filmček (videospot) z imenom Maribor himna, ki se odpre s predsedniškim kandidatom Šiškom, ki v kamero zapoje: »Fsa tota leta so nas tukli dol, nam v-ničli celi Maribor!« No, nekaj takega je bil nedeljski pogovor Jožeta Možine s Francem Kanglerjem v studiu nacionalke.

Kangler je pred kamero deloval povsem noro, ni se ustavil, Možine ni pustil do besede, manično je prekinjal voditelja in s svetlečimi očmi bolščal v kamero. Videti je bil kot človek, ki se hoče maščevati. Zvenel je kot človek, ki se bo maščeval. Sama sreča, da na parlamentarnih volitvah nima niti najmanjše možnosti in da je njegova persona, njegov tip politike, nekakšna lokalna posebnost. Razpredal je teorije zarote o tem, kako je z županskega mesta odstopil, da bi rešil življenje policista, bolj ko se je bližal konec oddaje, bolj je izpostavljal Maribor in Štajersko kot žrtev globalne vseslovenske in vseevropske zarote. (»Bolje je vrnit denar v Bruselj in se Mariboru in Štajercem smejat.«) Poudaril je, da bi moral v državnem zboru obstajati poseben štajerski lobi, ki bi bil nadstrankarski in bi voditelje takole opozarjal nase: »Čuj, ti Cerar, čuj, ti Janša, tu je Maribor, tu gre za Štajersko, tu gre za Slovenijo!« Posebej so nam bili všeč deli, v katerih se je želel pokazati kot kulturni človek in aristokrat duha, sploh v primerjavi z današnjim županom. Takole je rekel: »Jaz sem vozo Dalajlamo in Nobelove nagrajence, aktualni župan pa vozi Kitajce in obljublja tovarne baterij.« Zanimivo se nam je tudi zdelo, da sintaksa za Kanglerja sploh ne obstaja, stavke zlaga skupaj iz besed, ki se med seboj ne navezujejo, denimo: »Potrebno se je fprašati namene te donacije.« Kdo bi to razumel?

Cenili smo, kako mu je Možina skušal približati diskurzivno raven oddaje in je, da bi ga Franc razumel, pojasnjeval nekoliko zapletenejše koncepte, na primer: »Ta globoka država, če jo malo lepše imenujemo, ne samo udbomafija …« Ob globoki državi Franc niti ni trznil, ob udbomafiji pa se je strgal z verige.

Sicer pa svet ne »tuče dol« le Maribora – ampak kar celo Slovenijo, smo se lahko prepričali v Tedniku. Cel prispevek so posvetili temu, kako se velike sile vedno in vztrajno zarotijo proti Sloveniji, da ta ne more zmagovati na športnih tekmovanjih. Očitno je od zmage na košarkarskem prvenstvu minilo že preveč časa, krivice pri športu pa so tako boleče, da se moramo z njimi ukvarjati že ves teden. Kar je za Maribor propadla univerzijada, je za Slovenijo nesrečna rokometna tekma. Še sreča, da se je v tem tednu zgodila stavka javnega sektorja in bomo lahko obrnili naracijo: zdaj ne bo več žrtev sistema, ampak le ugotovitve, da so vsi »javnosektoraši« lenuhi, ki se nimajo pravice boriti za boljše delovne razmere.