Energetski koncerni na zatožni klopi

Mesto New York je proti petim velikim energetskim podjetjem vložilo tožbe za odškodnine, ker povzročajo podnebne spremembe

Nekaterim največjim svetovnim energetskim podjetjem grozijo odškodnine v milijardah dolarjev, ker jih mesto New York toži, da povzročajo podnebne spremembe. Župan Bill de Blasio je po poročanju Financial Timesa razlaga, da odškodnine zahtevajo od družb BP, Chevron, ConocoPhillips, ExxonMobil in Royal Dutch Shell, da bi »zaščitili prebivalce New Yorka pred posledicami podnebnih sprememb«. Enake tožbe so proti velikim naftnim in premogovnim družbam vložili tudi v Kaliforniji.

Po poročanju die Zeit podobne tožbe lokalne oblasti napovedujejo še drugod, tudi v San Franciscu. Mladi tožijo vlado ZDA, ker ni dovolj naredila za preprečevanje podnebnih sprememb in jim zato krni pravico do življenja, svobode in blaginje. Logika za vsemi tožbami je, da je treba tam, kjer podnebna diplomacija odpove, uporabiti pravo.

ExxonMobil te tožbe označuje kot žaljivo pravno taktiko z namenom podjetju vzeti pravico, da bi lahko sodelovalo v nacionalnem dialogu o politiki podnebnih sprememb in varovanja okolja. V uradu župana New Yorka energetska podjetja obtožujejo, da vedo, kakšne posledice bo izgorevanje fosilnih goriv imelo na ozračje, da so namenoma sodelovala v kampanjah, v katerih so podnebne spremembe zanikali in njihove posledice razglašali za prevaro.

V Exxonu županstvu odgovarjajo, da pozdravljajo vsak dobronamerni poskus za ukrepanje zaradi tveganj, ki so posledica podnebnih sprememb. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je potrebno ukrepati na globalni ravni. Takšno ukrepanje niso tožbe, kot so jih odvetniki vložili proti industriji, ki ponuja izdelke, od katerih smo vsi odvisni.

V uradu župana New Yorka energetska podjetja obtožujejo, da vedo, kakšne posledice bo izgorevanje fosilnih goriv imelo na ozračje, da so namenoma sodelovala v kampanjah, v katerih so podnebne spremembe zanikali in njihove posledice razglašali za prevaro.

V Shellu so pojasnili, da so podnebne spremembe kompleksen družbeni izziv, ki ga je treba reševati s pametno vladno politiko in uveljavitvijo kulture, ki spodbuja nizkoogljične izbire za podjetja in potrošnike, ne pa prek sodišč. V Chevronu so tožbe označili kot brezpredmetne, služijo samo »posebnim interesom« namesto, da bi se nanašale na prava vprašanja glede podnebnih sprememb. Dosedanji poskusi tožnikov, da bi po sodni poti prišli do odškodnin zaradi podnebnih sprememb, v ZDA niso bili uspešni.

Tožbe v ZDA so del svetovnega trenda. Na Nizozemskem je že pred dvema letoma sodišče naložilo vladi, da mora do leta 2020 izpuste v državi zmanjšati vsaj za 25 odstotkov. Na Norveškem je eno od sodišč prvo podnebno tožbo pred kratkim zavrnilo. Uspeh podnebnih tožb je na podlagi dosedanjih sodb težko predvideti. Tožniki svoje tožbe primerjajo s tožbami proti tobačni industriji, ki je prav tako dolgo prikrivala škodljive posledice kajenja. Do 90. let prejšnjega stoletja se je v ZDA proti tobačnim podjetjem nabralo toliko tožb, da so pristala na poravnavo, ki jih je stala vsaj 206 milijard dolarjev. Enako se lahko zgodi naftnim družbam.

V energetskih družbah se branijo, da jih ni mogoče primerjati s tobačnimi velikani. Bob Dudley, prvi mož družbe BP pravi, da ljudem ni treba kaditi cigaret, brez energije pa že desetletja ne morejo. Energijo iz fosilnih virov uporabljamo vsi in vsi prispevamo k podnebnim spremembam. Koga naj sodniki na koncu obsodijo, koncerne, vlade, ki počasi ukrepajo proti podnebnim spremembam, ali smo na koncu krivi vsi?

Peter Frumhoff, ekolog in direktor za znanost in politiko pri Združenju zaskrbljenih znanstvenikov, razlaga, da je na voljo že dovolj podatkov za oceno, koliko kdo prispeva k globalnemu segrevanju in dvigu morske gladine. Koncerni, kot sta ExxonMobil in Chevron, so po teh podatkih odgovorni za približno polovico dviga globalne temperature in za 30 odstotkov dviga morske gladine.

Koga naj sodniki na koncu obsodijo, koncerne, vlade, ki počasi ukrepajo proti podnebnim spremembam, ali smo na koncu krivi vsi?

Od začetka finančne krize pred desetimi leti je jasno, kakšna je lahko škoda, če banke in investitorji ne upoštevajo tveganj. Dvajset najbolj razvitih in najhitreje rastočih držav G20 je zaradi tega ustanovilo delovno skupino, ki preučuje posledice podnebnih sprememb na podjetja in finančni sektor. Lani poleti je objavila prvo poročilo, v katerem piše, da mnoga podjetja podcenjujejo posledice podnebnih sprememb.

Tveganja zaradi podnebnih sprememb že vidijo investitorji, ki se ukvarjajo s trajnostnimi naložbami. Steffen Hörter, vodja področja za trajnostne naložbe v družbi Allianz Global Investors, razlaga, da podnebnih sprememb nihče ne more prezreti. To je globalno, sistemsko in dolgoročno tveganje. Tožb proti naftnim družbam kljub temu ne podpira, ker je prepričan, da je z dialogom mogoče doseči več kot s spopadom pred sodišči.

Več let lahko mine, preden bodo rešene prve tožbe proti energetskim podjetjem. Chevron je svoje delničarje kljub temu iz previdnosti že posvaril pred temi odločitvami. ExxonMobil še vztraja, da gre za zaroto, kljub temu je pred kratkim popustil pod pritiskom investitorjev. Obljubil jim je, da bo poslej redno odprto poročal o vplivu podnebnih sprememb na njegovo poslovanje. Časi zanikanja so očitno vendarle mimo.