Smo v Natu ilegalno?

Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Zakona sta neustavna zaradi nejasne ureditve reševanja sporov glede referenduma pred vrhovnim sodiščem – vrhovno sodišče bi moralo imeti izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid, so presodili ustavni sodniki. Po drugi strani pa je neustaven tudi člen zakona o volilni in referendumski kampanji, ki vladi omogoča, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo.

Viliju Kovačiču, pobudniku referenduma o drugem tiru, ki se je pritožil na vrhovno sodišče predvsem zaradi tega, ker se je čutil nemočnega proti proračunsko financirani vladni kampanji za zakon o drugem tiru, je torej deloma uspelo. »Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo,« so zapisali ustavni sodniki.

A to seveda še ne pomeni, da je referendum o drugem tiru neveljaven; o tem bo zdaj moralo odločiti vrhovno sodišče. »Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oziroma bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu,« so zapisali ustavni sodniki. Ker je proti zakonu o drugem tiru glasovalo 161 tisoč volivcev, moralo pa bi jih vsaj še enkrat več, torej 342 tisoč, lahko špekuliramo, da vrhovno sodišče referenduma ne bo razveljavilo. A razsodba je še bolj pomembna zaradi nekega drugega referenduma.

Leta 2003 so namreč javnomnenjske raziskave kazale, da je slovenska javnost precej nenaklonjena vstopu v zvezo Nato. Zato je tedanja vlada Janeza Drnovška aktivirala vsa razpoložljiva propagandna sredstva. Pri kampanji za zakon o drugem tiru je vlada porabila 97 tisoč evrov, za kampanjo o vključevanju v Nato pa – preračunano na današnje cene – okoli 1,2 milijona evrov. Denar so tedaj dobili skorajda izključno zagovorniki Nata. Gospodinjstva so dobila na dom t. i. Natopis, enostransko napisan propagandni letak, v katerem je vlada na primer zapisala, da bomo z vstopom v Natov sistem kolektivne varnosti »državljani in državljanke Slovenije prihranili pri izdatkih za obrambo«.

To se seveda ni zgodilo, kar so nasprotniki vključevanja v Nato tudi pravilno napovedali. Poleg tega je vlada tedaj referendum o Natu organizirala na isti dan kot referendum o vstopu v EU, glede katere je bil konsenz skoraj 90-odstoten. Kljub velikemu propagandnemu naporu urada za informiranje, ki ga je tedaj vodil Gregor Krajc, aktualni vodja kabineta predsednika vlade Mira Cerarja, je za vstop v Nato glasovalo (le) 66 odstotkov volivcev. Po kriterijih, ki jih je zdaj postavilo ustavno sodišče, bi moralo vrhovno sodišče referendum o vstopu v Nato leta 2003 razveljaviti. V Natu smo seveda še vedno legalno. Legitimnost pa z leti kljub temu pada.