Zadružne rešitve

Stanovanjska problematika postaja jedrno vprašanje kakovosti življenja v Evropi. Kljub temu se zdi, da politika težavo dostopnosti stanovanj rešuje z levo roko in ji ne posveča dovolj pozornosti. A javna ozaveščenost o problematiki se vendarle prebuja – v Sloveniji tudi po zaslugi zadruge Zadrugator. Ta je minuli teden v sodelovanju s tujimi zadružnimi iniciativami organizirala večdnevno delavnico o financiranju zadrug. Udeležili so se je zadružniki iz Srbije, Slovaške, Češke, Madžarske in Poljske.

Podoben vzorec stanovanjske problematike se pojavlja v vseh predstavljenih državah. Socialistični preteklosti, v kateri je bila tudi polovica stanovanj v družbeni lasti, je sledilo obdobje privatizacije po razpadu socialističnega bloka. Posledice privatizacijskega vala so skupne vsem državam – približno 90 odstotkov stanovanj je danes v zasebni lasti, medtem ko države nimajo jasne vizije na področju stanovanjske politike. Najemnine in cene nepremičnin v iskanju zasebnih dobičkov neprestano naraščajo in grozijo z ameriškim scenarijem iz leta 2008. Ena najhujših posledic poka nepremičninskega balončka so bile deložacije, saj so se banke obesile na hipoteke zasebnikov.

S privatizacijo in naraščanjem cen nepremičnin so največ izgubili revni in mladi, ki ne uspejo stopiti na nepremičninsko lestev. Za primer si lahko vzamemo Madžarsko, kjer so se najemnine v zadnjih treh letih podvojile. Podobno zgodbo najdemo tudi v Srbiji, na Slovaškem in pri nas. Posledica visokih cen nepremičnin so tudi prepolna stanovanja – 15 odstotkov beograjskih stanovanj je prenatrpanih. To je rezultat moči zasebnih lastnikov in nemoči posameznikov, ki sami ne uspejo odgovoriti na lastno stanovanjsko krizo.

Stanovanjske težave, ki so na videz le problem posameznikov, želijo kolektivno obravnavati zadruge. V luči solidarnosti in skupnosti so se iniciative odločile povezati v mrežo: »Namen mreže je izmenjava znanja in izkušenj ter pomoč pri realizaciji pilotnih projektov,« pravi Klemen Ploštajner iz Zadrugatorja. Ob tem si želijo, da bi mreža lahko skupaj nastopala tudi na politični ravni »v dogovorih z institucijami Evropske unije za pridobivanje sredstev in spreminjanje zakonodajnih okvirov«. Največja ovira zadrug je način financiranja – v mreži si zato želijo povezovanja z zadrugami iz Švice, Avstrije in Francije.

Zadružni in stanovanjski sistemi v teh državah imajo namreč že stoletno tradicijo skupnostnih stanovanj. »Naše države so stanovanjske in finančne sisteme izgradile v času socializma. Te sisteme smo v 90. letih porušili s privatizacijo in prekinitvijo dotoka sredstev,« pojasni Ploštajner. Zadruge bivših socialističnih držav tako trčijo v skupek pravnih in političnih ovir držav, ki (še) niso naklonjene skupnostnim načinom bivanja.

Vendarle pa kot najpomembnejšo oviro prepoznavajo način financiranja zadružnih projektov, zato si želijo v mrežo vključiti tudi hrvaško zadružno (socialno) banko Gorana Jerasa. Tovrstne socialne banke namreč omogočajo posojila brez zavarovanj, tipičnih za komercialne banke, ki jih v prvi vrsti skrbi donosnost naložb.

Nastanek meddržavne mreže zadružnih iniciativ je nov korak v smeri ozaveščanja javnosti in politike o alternativnih načinih reševanja stanovanjske problematike, ki je trenutno prepuščena krčenju javnih investicij in krepitvi špekulacij zasebnih investitorjev.