Nicol Vujović

 |  Kultura

Tudi v Sloveniji nimamo vsi enakih možnosti za branje

Začetek projekta Lahko je brati

© Pexels.com

Zavod Risa je center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, ki je začel s svojim dvoletnim projektom izobraževanja govorcev in govork, ki potrebujejo prilagojene, lažje razumljive informacije. Zaenkrat obstaja le lahko branje na spletu, in sicer literarnih vsebin, časopisov in novic. Po besedah vodje projekta Tatjane Knapp, gre za prvi tovrsten projekt za lahko branje pri nas.

Branje je namenjeno dvema skupinama. Ljudje z motnjami v duševnem razvju in tisti z učnimi motnjami, bodo omenjeni projekt potrebovali celo življenje. Poenostavilo jim bo sodelovanje v šoli, na fakultetah, prav tako v službah. Druga skupina je tista, ki slovenskega jezika še ne pozna dobro. To so priseljenci, nevešči bralci, ki bodo na hitrejši in učinkovitejši način spoznali osnove slovenskega jezika. Ob razvoju slovarja lažjih sopomenk in baze fotografij za podkrepitev besedila, bo omogočeno ustvarjanje besedil v Lahkem branju za vsakega, ki bi si tega želel. Tako prihodnost literature in izobraževanja ne bo odvisna le od posameznikov, ampak od vseh, ki bi jih tovrstno delo zanimalo. 

Prihodnost literature in izobraževanja ne bo odvisna le od posameznikov, ampak od vseh, ki bi jih tovrstno delo zanimalo.

Na prvi okrogli mizi so uporabnike, strokovnjake in akademike nagovorili ambasadorji projekta: varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, igralca Saša Pavček in Gojmir Lešnjak Gojc, projekt pa financirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada. Zavod Risa projekt izvaja z Univerzo v Mariboru, Zvezo Sožitje, Inštitutom Integra, Koroško osrednjo Knjižnico in Društvom Labra.

Na drugi okrogli mizi sta se ob projekt obregnili pravnici Maja Bogataj Jančič in Urša Chitrakar, ki sta spomnili da slovenska zakonodaja ne dovoljuje prostega prirejanja avtorsko zaščitenih besedil v lahko branje, čeprav je to namenjeno le za izobraževanje. To bi lahko spremenili le s spremembo zakonodaje oz. uporabo Marakeške pogodbe ali pa z na novo nastalo sodno prakso, ki bi bila temu naklonjena. 

Med okroglima mizama so predstavili dosežke na področju lahkega branja kot na primer, da se je kot izbirni predmet že uvrstilo v predmetnik mariborske pedagoške fakultete, za program drugostopenjskega študija Inkluzija v vzgoji. Prav tako je projekt podprla vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo, Simona Bergoč.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.