Bitka za Junckerjevega naslednika se začenja

Evropski parlament namerava jutri razpravljati o predlogih za imenovanje predsednika evropske komisije v letu 2019, voditelji imajo to temo na dnevnem redu čez dva tedna

Prerekanja, kako izbrati kandidata ali kandidatko, ki bo v jeseni 2019 na položaju predsednika evropske komisije nasledila Luksemburžana Jeana-Clauda Junckerja, ki je že sporočil, da se za drugi mandat ne bo potegoval, so že v polnem teku. Evropski parlament namerava o svojih predlogih razpravljati in glasovati jutri v sredo, 7. februarja, voditelji držav članic bodo o svojih predlogih predvidoma razpravljali na vrhu EU, ki bo 23. februarja.

Predsednik evropskega sveta Poljak Donald Tusk namerava voditeljem na vrhu EU predstaviti tudi predlog, da predsednika evropske komisije ne bi več izbirali po sistemu spitzenkandidatov oziroma superkandidatov, ki je bil uveden leta 2014. Po tem sistemu predsednik evropske komisije postane kandidat tiste politične skupine, ki na volitvah v evropski parlament dobi največ glasov volivcev. Leta 2014 je bila to desnosredinska politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP). V evropski pogodbi so določbe o imenovanju predsednika evropske komisije ohlapne, zato si jih je mogoče razlagati na različne načine.

Kot poroča Politico je skupina voditeljev članic EU med katerimi je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron že povedala, da izbiri po sistemu superkandidatov nasprotujejo. Podporniki, med katerimi so voditelji Irske, Italije in Španije, pa pravijo, da je ohranitev tega procesa odraz kredibilnosti EU, saj politične stranke, katerih kandidati sodelujejo na volitvah v evropski parlament, po EU imenujejo kandidate, ki na soočenjih predstavljajo svoje programe.

»Pripravljeni smo se boriti. Ne bomo sprejeli nobenega kandidata, ki ne bo superkandidat.« (Manfred Weber, EPP) 

Največje politične skupine v evropskem parlamentu so že sporočile, da sistem superkandidatov želijo ohraniti tudi na volitvah leta 2019. Manfred Weber, vodja največje politične skupine v evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP), razlaga, da ta sistem zagotavlja »transparentnost in demokracijo«, saj v njegovi politični skupini želijo, da lahko volivci odločajo, kdo bo predsednik evropske komisije. Volivci nočejo več odločitev, ki so sprejete za zaprtimi vrati. »Pripravljeni smo se boriti. Ne bomo sprejeli nobenega kandidata, ki ne bo superkandidat,«za EPP napoveduje Weber.

Kritiki pa pravijo, da je sistem superkandidatov politiziral evropsko komisijo, s tem je zaostril razprave o tem, koliko nacionalne suverenosti naj države članice prepustijo Bruslju. Opozarjajo tudi, da na volitvah v evropski parlament maja prihodnje leto lahko zmaga tudi katera od evroskeptičnih političnih skupin in tako bi morali za predsednico evropske komisije imenovati recimo francosko skrajno desničarko Marine le Pen ali nekdanjega grškega finančnega ministra Janisa Vrufakisa, če bi zmagala levica.

Sistem superkandidatov je politiziral evropsko komisijo, s tem je zaostril razprave o tem, koliko nacionalne suverenosti naj države članice prepustijo Bruslju.

Krožijo že imena kandidatov za novega predsednika evropske komisije, ki je med najbolj vplivnimi položaji v Bruslju. Po poročanju Euractiva se kot kandidat politične skupine EPP omenja glavni pogajalec EU za izstop Velike Britanije iz EU Francoz Michel Barnier, ki ga je pred štirimi leti v tekmi za superkandidata EPP premagal Jean-Claude Juncker. Če se bo odločil kandidirati tudi prihodnje leto, če bo sistem superkandidatov obstal, bo imel zaradi vodenja pogajanj z Britanci bistveno večjo težo kot pred štirimi leti. Politična skupina liberalcev (Alde) naj bi želela poslati v boj evropsko komisarko za konkurenco Danko Margrethe Vestager. V politični skupini socialistov in demokratov (S&D) je izrazil željo, da bi postal predsednik evropske komisije, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Francoz Pierre Moscovici.